odškodnina za nepremoženjsko škodo
Sentenca
Denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo se odmeri za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, razžalitve dobrega imena ali strahu, če okoliščine primera, zlasti stopnja in trajanje bolečin, to opravičujejo. Odškodnina mora biti v skladu z načelom pravičnosti, kar pomeni, da mora biti višina denarnega zneska v sorazmerju s pomenom prizadete dobrine in namenom odškodnine, ne da bi pri tem šlo za komercializacijo osebnostnih pravic (200. člen ZOR).
- Obligacijski zakonik (OZ)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR)
- Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP)
- Ustava Republike Slovenije (URS)
- Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (Pravilnik o zahtevah za zagotavl…)
- Zakon o brezplačni pravni pomoči (ZBPP)
- Zakon o prispevkih za socialno varnost (ZPSV)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD)
- Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1)
- Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)
- Zakon o dohodnini (ZDoh-2)
- Zakon o delovnih razmerjih (ZDR)
- Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP)
- Zakon o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)
- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
- Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO)
- Zakon o sodnih taksah (ZST-1)
- Zakon o kazenskem postopku (ZKP)
- Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (Pravilnik o povrnitvi stroškov v…)
- Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP)
- Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spremenjene s protokoli št. 3, 5 in 8 ter dopolnjene s protokolom št. 2, ter njenih protokolov št. 1, 4, 6, 7, 9, 10 in 11 (EKČP)
- Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)
- Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot)
- Odvetniška tarifa (Odvetniška tarifa)
- Zakon o dedovanju (ZD)
- Zakon o odvetniški tarifi (ZOdvT)
- Zakon o varstvu okolja (ZVO-1)
- Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2)
Iz posameznih sodb
-
Sodišče je priznalo višjo odškodnino zaradi psihičnih posledic in delovne nezmožnosti, ki so posledica nezakonitega izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
VSL Sodba II Cp 1271/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo vrsto in obseg poškodb (zlomi reber, ključnice in lopatice).
VSM Sodba I Cp 116/2025 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen OZ · 182. člen OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 2 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 1 ZPP · 155. člen ZPP · 155. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen ZPP · 165. člen, odstavek 1 ZPP · 165. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 15 ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1 ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 -
Sodišče je potrdilo, da zaokroževanje prisojenih zneskov odškodnine na tisočice ne pomeni kršitve načela primerljivosti, če celoten znesek ustreza individualnim značilnostim primera.
VDSS Sodba Pdp 108/2025 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo poškodbo prsta (amputacija) in jo ovrednotilo v okviru Fischerjeve lestvice za telesne bolečine in nevšečnosti.
VSL Sodba II Cp 1326/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine za poškodbe nog je treba upoštevati omejitve pri izvajanju življenjskih aktivnosti in trajno nezmožnost opravljanja poklica.
VSL Sodba II Cp 450/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino za duševne bolečine zaradi neupravičenega kazenskega postopka, ki je vplival na oškodovančev položaj člana nadzornega sveta.
VSL Sodba II Cp 541/2024 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nezgodo pri delu upoštevalo izvedenčevo odstotkovno razmejitev posledic med aktualno in predhodno poškodbo, ki jo je tožnik utrpel pri drugem delodajalcu.
VDSS Sodba Pdp 149/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 174. člen OZ · 174. člen, odstavek 2 OZ · 299. člen OZ · 299. člen, odstavek 1 URS · 22. člen ZDSS-1 · 34. člen ZPP · 274. člen ZPP · 274. člen, odstavek 1 ZPP · 285. člen ZPP · 337. člen ZPP · 337. člen, odstavek 1 ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za električni udar upoštevalo intenzivnost primarnega in sekundarnega strahu ter obseg nevšečnosti, kot so EKG preiskave in opazovanje v bolnišnici.
VDSS Sodba Pdp 59/2024 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo pomen upoštevanja strahu (anksioznosti) kot omejitvenega dejavnika pri udeležbi v prometu in starosti oškodovanke pri oceni trajanja bodočih omejitev.
VSL Sodba in sklep II Cp 1285/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da trditvena podlaga o obstoju škode ne more nadomestiti dokazov o njeni višini, zlasti če izpovedbe iz predhodnih postopkov ne vsebujejo podatkov o intenziteti in trajanju duševnih bolečin.
VSM Sodba I Cp 860/2023 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da se za protipravne in nasilne posege v spolno integriteto prisojajo višji zneski odškodnine kot za primere zgolj fizičnega nasilja.
VSL Sodba I Cp 1208/2023 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odškodnino za duševne bolečine, nastale kot posledica posega v osebnostne pravice, pri čemer je preverjalo obstoj vzročne zveze med ravnanjem toženca in nastalo škodo.
VSC Sodba Cp 173/2023 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem upoštevalo trajanje zdravljenja (dva meseca) ter primerjavo z dosojenimi zneski v sodni praksi za podobne primere.
VDSS Sodba Pdp 35/2023 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med škodnim dogodkom in kasnejšimi težavami z vratno hrbtenico, zato te niso bile upoštevane pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti.
VSL Sodba II Cp 1989/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj 20-odstotna ocena zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki jo je podal izvedenec, ne sme biti edino merilo za določitev višine odškodnine, saj morajo biti odločilne konkretne življenjske oviranosti oškodovanke.
VSL Sodba II Cp 1542/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za izbris iz registra stalnega prebivalstva upoštevalo kumulativni učinek dolgotrajnih neugodnosti in težkih psihičnih posledic za tožnika.
VSL Sodba II Cp 1400/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 168. člen OZ · 168. člen, odstavek 1 OZ · 168. člen, odstavek 3 OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen, odstavek 2 ZPP · 154. člen ZPP · 154. člen, odstavek 2 ZPP · 212. člen ZPP · 339. člen ZPP · 339. člen, odstavek 2 ZPP · 339. člen, odstavek 2, točka 14 ZPP · 358. člen ZPP · 358. člen, odstavek 1, točka 5 ZPŠOIRSP · 11. člen ZPŠOIRSP · 11. člen, odstavek 1 ZPŠOIRSP · 11. člen, odstavek 2 ZPŠOIRSP · 7. člen ZPŠOIRSP · 7. člen, odstavek 1 ZPŠOIRSP · 7. člen, odstavek 2 -
Sodišče je znižalo odškodnino za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva, ker je ugotovilo, da je tožnik trpel posledice le v omejenem časovnem obdobju in ni izkazal prizadevanj za redno zaposlitev.
VSL Sodba II Cp 572/2022 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnica ni uspela dokazati posttravmatske stresne motnje, ker ni izkazala obiska psihiatrične pomoči niti ni podala določnih navedb o psihičnem stanju.
VDSS Sodba Pdp 231/2022 — Višje delovno in socialno sodišče
-
V konkretni zadevi je sodišče odškodnino odmerilo ob upoštevanju zapletov pri zdravniškem posegu, ki so ogrožali življenje, ter dolgotrajnih posledic na poklicnem in zasebnem področju.
VSL Sodba II Cp 2009/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo dosojeno odškodnino za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, ker je ocenilo, da prvotno dosojeni znesek ni ustrezal merilom za pravično denarno zadoščenje glede na ugotovljeno poškodbo senzitivnega živca.
VSL Sodba II Cp 820/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOdvT · v pravni podlagi ni navedenega št. člena -
Sodišče je poudarilo, da zmanjšanje življenjske aktivnosti zaradi škodnega dogodka predstavlja samostojno škodno postavko, ki je ločena od naravnega upadanja življenjske aktivnosti zaradi starosti oškodovanca.
VSL Sodba II Cp 1154/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tožnikovo nezmožnost prenašanja predmetov, potrebo po pomoči pri hišnih opravilih in opustitev športnih aktivnosti zaradi poškodbe zapestja.
VSL Sodba II Cp 396/2021 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so bile izrečene besede žaljive, saj so predstavljale negativno vrednostno sodbo, ki je posegla v osebno integriteto tožnika.
VSM Sodba I Cp 133/2021 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo izpostavilo nujnost primerjave z odškodninami v podobnih primerih za zagotovitev ustrezne odmere.
VSC Sodba Cp 81/2021 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem upoštevalo ugotovitve izvedenca medicinske stroke o naravi poškodbe skočnega sklepa in zavrnilo zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker niso bile izkazane trajne posledice.
VSC Sodba Cp 71/2021 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe kolena in komolca uporabilo kriterije srednje hudega primera po Fischerjevi lestvici.
VSL Sodba II Cp 1520/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da se odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in mesečna renta za premoženjsko škodo ne izključujeta in ne predstavljata neupravičene obogatitve.
VSL Sodba II Cp 1446/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo potrebo po razmejitvi poškodb, nastalih v nesreči, od tožnikovih predhodnih zdravstvenih stanj in degenerativnih sprememb.
VSM Sodba I Cp 664/2020 — Višje sodišče v Mariboru
-
Pritožbeno sodišče je ocenilo, da je bila že v upravnem postopku prisojena odškodnina v višini 7.350 EUR zadostna glede na to, da tožniku v Sloveniji niso bile onemogočene osnovne življenjske storitve.
VSL Sodba II Cp 981/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za izbrisano osebo poudarilo, da dokaz z izvedencem ni nujen, če je mogoče stopnjo duševnih bolečin ugotoviti na podlagi izpovedi oškodovanca, zlasti če ta ni zatrjeval zdravstvenih težav ali duševnih motenj.
VSL Sodba II Cp 1158/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina zavrnjena za tisti del težav s hrbtenico, za katerega je bilo z izvedenskim mnenjem ugotovljeno, da so posledica degenerativnih sprememb in ne travme zaradi nesreče.
VSL Sodba II Cp 500/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožnik je poudaril nujnost upoštevanja sodne prakse in primerljivih primerov poškodb pri odmeri odškodnine za trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VDSS Sodba Pdp 715/2019 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti poudarilo nujnost upoštevanja objektivnega kriterija poleg subjektivnih okoliščin primera.
VSC Sodba Cp 141/2020 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo nevarnost trajne invalidnosti in ogroženost zdravja oškodovanca zaradi poškodb, nastalih v škodnem dogodku.
VSL Sodba III Cp 708/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo posledice poškodbe zapestja in roke ter obseg telesnih bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem, zmanjšanja življenjskih aktivnosti, strahu in skaženosti.
VSL Sodba I Cp 136/2020 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je zavrnilo upoštevanje kasnejših težav z desnim ramenom pri odmeri odškodnine, saj med njimi in škodnim dogodkom ni bila dokazana vzročna zveza.
VSC Sodba Cp 494/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je zvišalo odškodnino, ker prvostopenjsko sodišče ni v zadostni meri ovrednotilo posledic zmanjšanja življenjskih aktivnosti v obliki psihičnih bolečin.
VSC Sodba Cp 419/2019 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji upoštevalo, da je bila tožnica javno znana oseba zaradi preteklih postopkov, povezanih z njenim službenim položajem.
VSRS Sodba II Ips 19/2019 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv komplikacij pri zdravljenju zloma stopalnice na intenzivnost telesnih bolečin in nevšečnosti ter presojalo dopustnost upoštevanja bodočih bolečin glede na postavljeni tožbeni zahtevek.
VSL Sodba II Cp 1405/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presojalo kumulacijo odškodnine za poseg v spolno nedotakljivost in ostalih oblik nepremoženjske škode, nastalih kot posledica posilstva.
VSL Sodba I Cp 1269/2019 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti poudarilo pomen upoštevanja mladosti oškodovanke (13 let) in razvoja anksiozno-depresivne motnje kot posledice škodnega dogodka.
VSRS Sodba II Ips 223/2018 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je zavzelo stališče, da neme predhodne degenerativne spremembe ne vplivajo na višino odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti pri lažjem zvinu vratne hrbtenice.
VSL Sodba II Cp 2255/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo kolena (raztrganina križnih in kolateralnih vezi) uporabilo Fischerjevo lestvico in poškodbo opredelilo kot srednje hud primer III. kategorije.
VSL Sodba II Cp 1371/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo revizijsko navedbo o zmotni uporabi materialnega prava, ki je temeljila zgolj na primerjavi zneskov odškodnin iz drugih sodnih odločb, ne da bi revident izkazal primerljivost dejanskega stanja.
VSRS Sodba II Ips 162/2017 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je ocenilo, da je zahteva po izrecnem zatrjevanju vsake posamezne življenjske dejavnosti, ki je oškodovanec ne zmore več, pretirana in neživljenjska.
VSL Sodba I Cp 1281/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Vrhovno sodišče je v konkretnem primeru zvišalo odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je bila posledica kompleksnega zloma gležnja, dolgotrajnega zdravljenja, več operativnih posegov in fizioterapije.
VSRS Sodba II Ips 97/2017 — Vrhovno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da so težave z levo ramo in roko posledica prometne nesreče, za katero je že prejela odškodnino, saj je umaknila ključni dokaz z izvedencem.
VSL Sodba II Cp 1180/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za poškodbo kolena in palca uporabilo Fischerjevo lestvico intenzivnosti poškodb in primerjavo z zneski v povprečnih neto plačah.
VSL Sodba II Cp 453/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da pismo z negativnim vrednostnim nabojem v sosedskem sporu ni pomenilo nedopustnega posega v čast in dobro ime, ker je bilo napisano v dostojnem tonu in z namenom obrambe interesov.
VSL Sodba II Cp 299/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične okoliščine tožnikovega zdravljenja, vključno z občasnim pojavljanjem težav in strahom pri uporabi javnega prevoza.
VSL Sodba II Cp 309/2018 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je pri oškodovancih z že obstoječimi kroničnimi boleznimi treba oceniti le tisti del škode in zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki je v neposredni vzročni zvezi z obravnavanim škodnim dogodkom.
VSL Sodba II Cp 2723/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo celostno obravnavo škode, tudi pri presoji vpliva predhodnih degenerativnih sprememb na višino odškodnine.
VSL Sodba in sklep I Cp 1897/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen OZ · 179. člen, odstavek 1 OZ · 179. člen, odstavek 2 Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 2. člen Pravilnik o povrnitvi stroškov v… · 5. člen ZBPP · 46. člen ZBPP · 46. člen, odstavek 1 ZBPP · 46. člen, odstavek 2 ZBPP · 46. člen, odstavek 3 ZBPP · 9. člen ZPP · 151. člen ZST-1 · 15. člen ZST-1 · 15. člen, odstavek 3 -
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo poškodbe, nastale zaradi strelne rane v prsni koš in udarca po glavi.
VSRS Sodba II Ips 23/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti presojalo razliko med profesionalnim in ljubiteljskim ukvarjanjem s športom ter ugotovilo, da oškodovanec ni izkazal stopnje športne aktivnosti, ki bi opravičevala višjo odškodnino.
VSL Sodba II Cp 2192/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je zavrnilo argument, da bi moral biti poklic toženca (učitelj) okoliščina za zvišanje odškodnine, saj odškodnina služi kot satisfakcija za oškodovanca, ne kot sankcija za povzročitelja.
VSL Sodba I Cp 1295/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da duševnih bolečin zaradi škodnega dogodka ni mogoče vedno strogo razmejiti na posamezne postavke, če se te medsebojno prepletajo in tvorijo enovito posledico.
VSL Sodba I Cp 2505/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo pravilno upoštevalo vpliv začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti v času zdravljenja kot sestavni del nevšečnosti med zdravljenjem.
VDSS Sodba Pdp 650/2017 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožnica je v pritožbi izpodbijala odmero odškodnine, ker sodišče ni v celoti upoštevalo vseh posledic napada, vključno z dolgotrajnim sekundarnim strahom in bolečinami v ledvenem delu.
VSL Sodba I Cp 1031/2017 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri presoji odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti kot eno od okoliščin upoštevalo prejeto invalidnino zaradi poškodbe roke pri delu na tekočem traku.
VSL sodba II Cp 2251/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med ugrizom psa in določenimi poškodbami na roki, saj te niso bile podprte z medicinsko dokumentacijo, izvedenka pa je etiologijo brazgotin ocenila kot nepovezano s škodnim dogodkom.
VSC sodba Cp 509/2016 — Višje sodišče v Celju
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da mora stranka, ki se sklicuje na neskladnost odškodnine s sodno prakso, konkretno navesti sodne odločbe, ki dokazujejo drugačno prakso, sicer je takšna navedba pavšalna.
VSRS Sodba VIII Ips 274/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po poškodbi s strani psa presojalo trajanje bolniškega staleža, trajanje imobilizacije (tutor longeta) in omejitve gibanja (uporaba bergel).
VSM sodba I Cp 1309/2016 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da odškodnina za spolno zlorabo mladoletne osebe služi kot zadoščenje za pretrpljene bolečine, ne kot kazen za storilca.
VSL sodba II Cp 1920/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je izpostavilo, da standard 7 m2 na zapornika predstavlja le priporočilo, tožnik pa mora pri odmeri škode v primeru prestajanja zaporne kazni upoštevati tudi načelo deljene odgovornosti.
VSL sklep II Cp 1747/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da so vrednostne sodbe predsednika Komisije, ki je tožnika povezoval z afero, predstavljale protipraven poseg v osebnostno pravico zaradi njegovega specifičnega položaja in dostopa do zaupnih podatkov.
VSK Sodba I Cp 36/2016 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo vprašanje, ali je bila tožniku dosojena ustrezna odškodnina zaradi neupravičenega pripora in ali sta nižji sodišči kršili razpravno načelo z upoštevanjem tožnikove predhodne omejitve prostosti, ki ni bila del trditvene podlage.
VSRS sodba II Ips 196/2016 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo specifike poškodb, kot so zlom vretenca, zlom reber, pretres možganov in posledične trajne omejitve življenjskih aktivnosti.
VSL sodba I Cp 724/2016 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za padec z lestve upoštevalo težo telesnih poškodb, trajne posledice in starost oškodovanca ter potrdilo odškodnino v višini 21,8 povprečnih neto plač.
VSL sodba in sklep II Cp 3422/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva poudarilo nujnost upoštevanja že izplačanih zneskov odškodnine, določenih v posebnih upravnih postopkih.
VSL sodba II Cp 3474/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo vpliv tožnikove predhodne poškodbe na obseg sedanjih zdravstvenih težav, kar je vplivalo na končno višino prisojene odškodnine.
VSL sodba II Cp 1002/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo odškodnino za poslabšanje oziroma povečanje že predhodno obstoječe poškodbe.
VSL sodba II Cp 1455/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne in duševne bolečine ter skaženost, ki jih je policist utrpel zaradi udarcev s pestjo v predel lica pri opravljanju službenih dolžnosti.
VSL sodba II Cp 1696/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri napadu s strelnim orožjem je sodišče priznalo upravičenost do odškodnine tako za primarni strah za življenje kot za sekundarni strah za izid zdravljenja.
VSM Sodba I Cp 479/2015 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da v konkretnem primeru medsebojnega žaljenja med strankami, ki so že dalj časa v sporu, ni prišlo do tako izjemnega dogodka, ki bi utemeljeval odškodnino za duševne bolečine.
VSL sodba I Cp 1114/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pri poškodbah, ki so pogoste v vsakdanjem življenju, verodostojnost tožnikove izpovedi lahko temelji na splošnih življenjskih izkušnjah, zato izvedenec medicinske stroke ni nujno potreben.
VSL sodba II Cp 673/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pojasnilo, da kratkotrajne in lažje bolečine, ki se pojavljajo ob rednih delovnih obveznostih (npr. treningi borilnih veščin pri policistih), ne predstavljajo trajnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ki bi utemeljevalo posebno odškodnino iz tega naslova.
VSL sodba I Cp 1298/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neutemeljen odvzem prostosti upoštevalo osebni status tožnika kot podjetnika, njegovo družinsko situacijo, stigmatizacijo zaradi medijskega poročanja ter intenzivno duševno stisko zaradi skrbi za družinske člane.
VSL sodba II Cp 533/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožnik ni konkretiziral trditev o posegu v čast in ugled ter o subjektivnem trpljenju, kar je nujno za utemeljenost zahtevka za denarno odškodnino.
VSL sodba in sklep I Cp 407/2015 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da napačna pravna kvalifikacija posamezne oblike nepremoženjske škode (npr. uvrstitev bodočih telesnih bolečin pod duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti) ne pomeni nujno nezakonitosti odločitve, če je bila škoda v celoti upoštevana pri skupni odmeri.
VSL sodba II Cp 3548/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da tožnica zaradi svojih specifičnih osebnostnih značilnosti razžalitev časti in strah doživlja intenzivneje, kot bi ju povprečni oškodovanec.
VSL sodba III Cp 2629/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
V obravnavanem primeru je sodišče druge stopnje znižalo prisojeno odškodnino za nepremoženjsko škodo, ker je ocenilo, da prvostopenjska odmera ni bila v celoti skladna z merili za odmero odškodnine.
VSRS sodba II Ips 165/2014 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo tudi začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti oškodovanca, vključno z omejitvami pri vsakdanjih opravilih in mirovanjem v času zdravljenja.
VSL sodba II Cp 1266/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice upoštevalo intenzivnost zdravljenja v psihiatrični in protibolečinski ambulanti ter dolgotrajnost posledic, ki vplivajo na zmanjšanje življenjske aktivnosti.
VSL sodba II Cp 1107/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je povišalo odškodnino, ker je ocenilo, da je bil poseg v spolno nedotakljivost mladoletne osebe s strani očeta posebej zavržen in je prizadel dostojanstvo oškodovanke na način, ki presega zgolj kratkotrajne duševne bolečine.
VSL sodba I Cp 301/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je bila tožnica prizadeta zaradi obtožb o akademski nepoštenosti, vendar ni dokazala vseh zatrjevanih posledic, kot sta strah za eksistenco in kariero.
VSL sodba II Cp 49/2014 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožnik v konkretnem primeru ni uspel z zahtevkom za celoten znesek, saj ni bilo s stopnjo prepričanja izkazano, da je v prometni nesreči utrpel zatrjevane poškodbe.
VSC sodba Cp 780/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi prekomernega hrupa s ceste sodišče kot bistveni okoliščini upošteva oddaljenost bivališča oškodovancev od vira hrupa in časovno obdobje izpostavljenosti.
VSM sodba I Cp 296/2014 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožena stranka je neuspešno ugovarjala pomanjkljivosti trditvene podlage glede trajanja zdravljenja in intenzitete bolečin, saj je sodišče ocenilo, da so bile te v tožbi zadostno konkretizirane.
VSC sodba Cp 673/2013 — Višje sodišče v Celju
-
V konkretnem primeru je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi občutka osramočenosti in ponižanja po uničenju stanovanja, kar je povzročilo širjenje govoric in umik iz družbenega življenja.
VSM sodba I Cp 1429/2013 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je izpostavilo, da invalidnina ne predstavlja podlage za zmanjšanje odškodnine za nepremoženjsko škodo, saj je njen namen drugačen od namena civilnopravne odškodnine.
VSL sodba II Cp 1811/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da pri hoji po ravnih tleh v trgovini, kjer ni povečane frekvence ljudi, od oškodovanca ni mogoče pričakovati neprestanega spremljanja tal, zato v takšnih okoliščinah ni podan soprispevek oškodovanca k nastali škodi.
VSL sodba I Cp 1688/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Tožnik je zahteval odškodnino za zlom kosti in druge poškodbe, pri čemer je sodišče poudarilo dolžnost tožnika, da natančno razmeji trditve glede telesnih bolečin in zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
VSC sodba Cp 433/2013 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je štelo za zadostno, da je tožnik subjektivno zatrjeval težave (glavobole), ki jih je izvedenka nato potrdila v njihovi objektivni klinični pojavni obliki.
VSL sodba II Cp 1443/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da nevšečnosti zaradi neustreznosti dodatnega ležišča v turistični nastanitvi niso dosegle intenzivnosti, ki bi utemeljevala odškodnino za duševne bolečine.
VSL sodba II Cp 123672013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri revizijski presoji znižalo odškodnino za skaženost, ker je ocenilo, da prvotno prisojeni znesek ni bil v skladu s sodno prakso glede na obseg in vidnost brazgotin ter saniranih zob.
Sodba II Ips 320/2012 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri nihajni poškodbi vratne hrbtenice poudarilo, da dejstvo, da bolečine nastopijo z zamikom do 48 ur po nesreči, ne izključuje obstoja vzročne zveze, tudi če je bila intenziteta trka nizka.
VSL sodba II Cp 344/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo prepoved podvajanja (zidanja) odškodninskih zahtevkov pri presoji duševnih bolečin zaradi posega v spolno nedotakljivost in drugih oblik nepremoženjske škode.
VSL sodba I Cp 226/2013 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo posledice prometne nezgode, ki so obsegale nateg vratnih mišic, poškodbe hrbtenice, kolena in rame ter začetno naglušnost.
VSL sodba in sklep II Cp 3246/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje postopka, medijsko izpostavljenost in spremenjen odnos okolice do tožnika po neupravičeni obsodbi.
VSL sodba II Cp 2635/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine izpostavilo pomen presoje vzročne zveze med poškodbo in zatrjevanimi posledicami ter trajanje postkomocijskega sindroma.
VSL sodba in sklep II Cp 2867/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je potrdilo, da strah pred vožnjo in udeležbo v prometu predstavlja pravno priznano obliko nepremoženjske škode.
VSL sodba II Cp 2642/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti upoštevalo trajanje bolečin (skupaj pet mesecev), vrsto zdravljenja (operacija, transfuzija) ter intenzivnost uporabljenih analgetikov in antibiotikov.
VDSS sodba Pdp 174/2013 — Višje delovno in socialno sodišče
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presodilo, da tožnik ni upravičen do odškodnine za sekundarni strah, ker je bilo njegovo zdravljenje ocenjeno kot nezahtevno.
VSL sodba II Cp 2698/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vrsto poškodb (pretres možganov, zvin vratne hrbtenice) in jih ovrednotilo v razmerju do povprečnih zneskov odškodnin (16,3 PMNP).
VSL sodba II Cp 2711/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Tožeča stranka mora opredeliti telesne bolečine, ne zgolj samega škodnega dogodka (npr. opekline), pri čemer stopnje bolečin ni treba opredeljevati na medicinski način.
VSL sodba I Cp 2293/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo vrsto poškodb (zlomi reber in vretenc) in njihovo razvrstitev po Fischerjevi klasifikaciji.
VSC sodba Cp 805/2012 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je pri že obstoječi invalidnosti oškodovanca treba upoštevati specifične okoliščine poslabšanja zdravstvenega stanja zaradi nezgode.
VSK sodba Cp 117/2013 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje staleža, intenziteto telesnih bolečin, vrsto uporabljenih analgetikov ter trajanje zdravljenja in kontrolnih pregledov.
VSL sodba II Cp 1179/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine za smrt očeta upoštevalo močno čustveno navezanost polnoletnih otrok, ki sta bila v času smrti še študenta in sta bila ob očetu ves čas njegove hospitalizacije.
VSK sodba Cp 877/2012 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da bolniški stalež kot tak ne utemeljuje odškodnine, razen če so izkazane konkretne nevšečnosti, ki so posledica tega stanja.
VSL sodba II Cp 2428/2012 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za nihajno poškodbo vratne in hrbtne hrbtenice ter utemeljenost zahtevka za strah, ki je bil po navedbah pritožnika le kratkotrajen.
VSL sodba I Cp 3539/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: OZ · 179. člen -
Sodišče je poudarilo, da tožnik ni bil prikrajšan pri dokazovanju, ker ni izrecno predlagal svojega zaslišanja za ugotavljanje vzročne zveze med nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja in nastalo škodo.
Sodba in sklep VIII Ips 277/2010 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je sodišče pri odmeri odškodnine za zvin in zlom kolena s premikom upoštevalo intenziteto in trajanje telesnih bolečin ter zmanjšanje življenjskih aktivnosti oškodovanke.
VSC sodba Cp 852/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi posledic zdravljenja zapestja je sodišče upoštevalo mladost oškodovanca in pomen njegove dotedanje športne aktivnosti.
VSL sodba II Cp 2638/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da je za obstoj odškodninske odgovornosti zaradi razžalitve časti in dobrega imena zadostna prizadetost oškodovančeve notranje integritete, tudi če dogodek ostane v sferi internosti.
VSL sodba I Cp 2139/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za razžalitev časti v tisku upoštevalo dolgotrajnost psihičnih težav in njihovo različno intenzivnost skozi čas, kar je utemeljilo zaključek o zelo intenzivnih duševnih bolečinah.
VSL sodba II Cp 2082/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za kršitev osebnostne pravice do zdravega življenjskega okolja zaradi prekomernega hrupa upoštevalo dejansko izpostavljenost tožnikov hrupu, ki je bila časovno omejena zaradi njunih službenih obveznosti.
Sodba II Ips 300/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo manjšo stopnjo obremenjenosti tožnikov zaradi večje oddaljenosti hiše od vira hrupa (40 metrov) in dejstva, da so bili tožniki zaradi zaposlenosti del dneva odsotni iz neposredne bližine vira imisij.
Sodba II Ips 161/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi hrupa kot prekomerne imisije upoštevalo stopnjo obremenjenosti tožnikov, ki sta bila zaradi dela na domu hrupu izpostavljena ves dan.
Sodba II Ips 229/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi hrupa upoštevalo bližino bivališča do vira imisij ter dejstvo, da so bili tožniki zaradi službenih in študijskih obveznosti del dneva odsotni, kar vpliva na intenzivnost njihove izpostavljenosti.
Sodba II Ips 147/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri zvišanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo tožnikovo relativno mladost in vpliv poškodb na opravljanje njegovega poklica.
Sodba II Ips 789/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo izjemno neugodne razmere v zaporu, vključno s spolnim maltretiranjem in občutkom ogroženosti, ki so dodatno vplivali na duševno stanje oškodovanca.
Sodba in sklep II Ips 1158/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da umetna koma v trajanju 20 dni predstavlja nevšečnost med zdravljenjem, ne glede na to, ali se je oškodovanec med njenim trajanjem zavedal medicinskih posegov ali ne.
VSL sodba II Cp 935/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odškodnino zaradi posega v osebnostno integriteto s strani policije v okviru vodenja predkazenskega postopka.
VSL sodba in sklep II Cp 606/2011 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Pri odmeri odškodnine zaradi hrupa kot prekomerne imisije je sodišče upoštevalo specifično izpostavljenost oškodovanke, ki je bila zaradi vezanosti na voziček ves čas prisotna v neposredni bližini vira hrupa.
Sodba II Ips 137/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi prekomernih imisij hrupa upoštevalo stopnjo izpostavljenosti tožnikov, ki je bila pogojena z njihovo prisotnostjo v bivalnem okolju glede na delovno aktivnost in druge osebne okoliščine.
Sodba II Ips 120/2011 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri telesnih bolečin upoštevalo trajanje in kumulativno intenzivnost bolečin, kot jih je opredelil izvedenec.
VSM sodba I Cp 30/2011 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je ugotovilo, da je bila v konkretnem primeru zaradi neupoštevanja meril sodne prakse objektivizirana odškodnina previsoka in je zato poseglo v njeno višino.
Sodba in sklep VIII Ips 445/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za prometno nezgodo upoštevalo kombinacijo telesnih poškodb (raztrganine, zvini) in posledičnega posttravmatskega psihoorganskega sindroma, pri čemer je upoštevalo že pravnomočno dosojene zneske v prejšnjih postopkih.
VSC sodba Cp 355/2011 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbe glave upoštevalo valorizacijo že plačanega dela odškodnine na dan sojenja, da bi se ohranila realna vrednost denarne satisfakcije.
VSC sodba Cp 989/2010 — Višje sodišče v Celju
-
Tožeča stranka je uveljavljala odškodnino za duševne bolečine zaradi prekomernega hrupa zaradi cestnega prometa, vendar je bil zahtevek zavrnjen zaradi nastopa zastaranja.
VSM sodba I Cp 1888/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da splošna izvedenska ocena o možnosti nastanka poškodb pri nizkih hitrostih ne more prevladati nad konkretno medicinsko dokumentacijo, ki potrjuje dejanski obstoj poškodb pri oškodovancih v prometni nesreči.
VSL sodba I Cp 4700/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči upoštevalo specifične nevšečnosti med zdravljenjem, kot je dolgotrajno nošenje vratne ortoze, ter bodočo škodo zaradi trajnih posledic na vidu in hrbtenici.
VSL sodba II Cp 4907/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru prometne nesreče s poškodbami stegnenice in kolena ponovno presojalo ustreznost odmerjene odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti in strah.
VSL sodba II Cp 4619/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj občutek nelagodnosti zaradi medsosedskih nesoglasij ne predstavlja duševnih bolečin, ki bi opravičevale odškodnino za razžalitev.
VSL sodba I Cp 3355/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nateg vratne in ledvene hrbtenice upoštevalo, da je tožnik po nezgodi normalno opravljal delo referenta, bolečine pa so bile lažje stopnje in so v intenzivni obliki trajale le šest tednov.
VSL sodba II Cp 3543/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da mora biti odmera odškodnine skladna z ustaljeno sodno prakso za podobne primere poškodb, pri čemer je treba kritično presoditi intenzivnost in trajanje subjektivnih težav oškodovanca.
VSL sodba II Cp 3150/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi prekomernih imisij hrupa tovornega prometa upoštevalo stopnjo obremenjenosti, oddaljenost bivališča od vira hrupa in dejansko trajanje izpostavljenosti tožnikov v dnevnem času.
Sodba II Ips 301/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi prekomernih imisij hrupa upoštevalo bližino avtobusne postaje in križišča ter dejstvo, da so se oškodovanci v kritičnem obdobju pretežno zadrževali doma.
Sodba II Ips 253/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi čezmernih imisij hrupa upoštevalo dejansko izpostavljenost tožnikov, vključno z njihovo odsotnostjo zaradi službenih obveznosti ter bližino prehoda za pešce, ki je povzročal dodatno obremenitev s hrupom.
Sodba II Ips 310/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za imisije hrupa upoštevalo dejansko časovno izpostavljenost posameznih tožnikov škodljivim vplivom glede na njihovo dnevno odsotnost zaradi zaposlitve ali upokojitve.
Sodba II Ips 337/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi hrupa s ceste upoštevalo, da je bil del bivalnega prostora tožnikov hkrati gostinski lokal, ki je sam po sebi vir hrupa, kar vpliva na presojo obsega duševnih bolečin.
Sodba II Ips 336/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine zaradi prekomernih imisij hrupa upoštevalo trajanje izpostavljenosti tožnika hrupu in njegovo odsotnost zaradi šolanja, kar ga je uvrstilo v skupino najbolj obremenjenih posameznikov.
Sodba II Ips 332/2010 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine zaradi imisij hrupa je sodišče upoštevalo časovno komponento izpostavljenosti (odsotnost zaradi dela) ter lego nepremičnine v bližini križišča, ki je povečevalo intenzivnost motenj.
Sodba II Ips 254/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi prekomernih imisij hrupa tovornega prometa upoštevalo intenzivnost obremenitve oškodovanca glede na oddaljenost njegovega bivališča od vira hrupa in časovno obdobje izpostavljenosti.
Sodba II Ips 333/2010 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo noge ločeno ovrednotilo telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL sodba III Cp 2904/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo obseg prestanega in bodočega strahu ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so bile posledica prometne nesreče.
Sodba II Ips 461/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo ustreznost odmere odškodnine pri telesnih poškodbah, nastalih v prometni nesreči, kjer je bila poudarjena potreba po pravilnem vrednotenju sekundarnega strahu in zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Sodba II Ips 680/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo večkratne telesne poškodbe tožnika, nastale v prometni nesreči, in 10-odstotni soprispevek tožnika.
Sodba in sklep II Ips 794/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odškodnino za duševne bolečine zaradi prekomernih emisij hrupa pri opravljanju gospodarske dejavnosti prevoza tovora.
VSM sodba I Cp 1318/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo pri oškodovancu, ki je utrpel večkratne zlome (ledveno vretence, koželjnica, petnici) in postal invalid prve kategorije.
VSL sodba III Cp 2808/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo upravičenost do dodatne odškodnine zaradi nepričakovane operacije, ki je povzročila dodatne bolečine in strah, kar predstavlja novo škodo, ki ob prvotnem odločanju ni bila predvidena.
VDSS sodba in sklep Pdp 593/2010 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Tožena stranka je izpodbijala višino odškodnine za duševne bolečine zaradi prekomernega hrupa (imisij) ob glavni cesti, pri čemer je sodišče poudarilo pomen primerjave z odškodninami v podobnih primerih.
VSM sodba I Cp 789/2010 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neupravičen odvzem prostosti upoštevalo trajanje pripora, omejitve komunikacije, občutek sramote ob spremstvu paznikov in negativne odzive okolice po izpustitvi.
VSL sodba II Cp 290/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji višine odškodnine upoštevati specifične osebne lastnosti oškodovanca, če te v konkretnih okoliščinah narekujejo odstopanje od splošnih meril.
VSL sklep II Cp 1013/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo naravo poškodb (obtolčenine in odrgnine na več delih telesa) ter presojalo ustreznost že plačane akontacije odškodnine v razmerju do celotne ocenjene škode.
VSL sodba I Cp 983/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je prisojeno odškodnino znižalo za 30 % zaradi tožnikovih degenerativnih sprememb na vratni hrbtenici, kar je bilo skladno s sporazumom pravdnih strank o deljeni odgovornosti.
VSL sodba I Cp 61/2010 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo trajne posledice poškodb pri 11-letni oškodovanki, vključno z odstranitvijo ledvice in vranice ter zlomom medenice.
VSC sodba Cp 1145/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo težo, dolgotrajnost, intenzivnost in obsežnost poškodb ter vpliv zdravljenja na posameznikovo dojemanje smisla življenja.
VSC sodba Cp 961/2009 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti pri zdravljenju (zvin prstov, zapestja in udarnina) upoštevalo trajanje zdravljenja in intenzivnost trpljenja v okviru primerljive sodne prakse.
VSK sodba Cp 1147/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo prestane fizične bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, pri čemer je odštelo že izplačani nesporni del odškodnine.
VSK sodba Cp 1022/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo, nastalo v prometni nesreči, znižalo prisojeni znesek zaradi upoštevanja primerjalnih meril sodne prakse.
VSK sodba Cp 941/2009 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za opekline upoštevalo izvedensko mnenje o razmerju med primarno boleznijo in posledicami poškodbe ter trajanje zdravljenja brez zapletov.
VSL sodba II Cp 2396/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost odškodnine za lažji zvin vratne hrbtenice, pri čemer je kot merilo uporabilo 3,6 povprečne plače.
VSL sodba II Cp 1064/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se specialna ureditev zamude iz 27. člena ZOZP (rok treh mesecev) uporablja le za nesreče, ki so se zgodile po uveljavitvi novele ZOZP-D.
VSL sodba II Cp 1772/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se isti razlogi lahko upoštevajo pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in za duševne bolečine zaradi skaženosti.
VSL sodba I Cp 1312/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v konkretnem primeru pretepa tehtalo med utemeljenostjo zahtevka za strah in telesne bolečine ter dokazno vrednostjo izvedenskega mnenja.
VSL sodba I Cp 701/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za nihajno poškodbo vratne hrbtenice s komplikacijo v obliki sindroma čeljustnega sklepa.
VSL sodba in sklep I Cp 162/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajnost bolečin, starost oškodovanca in posledice zaradi izgube funkcije desne roke, ki zahtevajo dodatno obremenitev leve roke.
VSL sodba III Cp 979/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost višine odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode (fizične bolečine, strah, zmanjšanje življenjskih aktivnosti in skaženost) glede na ugotovitve izvedenca.
VSL sodba III Cp 1172/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali zapisi o 'preračunljivem izkoriščevalstvu' v primerjavi z 'dobrotništvom' pomenijo negativno vrednostno oceno, ki posega v čast in dobro ime tožnice.
VSL sodba II Cp 4203/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo brutalnost napada in potek zdravljenja kot pomembni okoliščini za določitev višine odškodnine za strah in telesne bolečine.
Sodba II Ips 1092/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo telesne bolečine, strah, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti, nastale zaradi eksplozije na delovnem mestu.
Sodba II Ips 644/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo valorizirano akontacijo in zakonske zamudne obresti od trenutka nastanka obveznosti.
Sodba in sklep II Ips 266/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri uporabi načel za odmero odškodnine presojalo utemeljenost višine odškodnine za telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in strah, nastale v prometni nezgodi.
Sodba II Ips 208/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo odškodnino za telesne poškodbe glave ter duševne bolečine zaradi razžalitve časti, pri čemer je ugotovilo, da pravno priznan strah ni bil izkazan.
VSL sodba I Cp 4566/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične poškodbe hrbtenice in starost oškodovanke, pri čemer je kot primerno odškodnino opredelilo znesek v višini 42,21 povprečnih plač.
VSL sodba II Cp 4163/2008 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj zatrjevanje kršitve osebnostne pravice brez dokazane stopnje in trajanja duševnih bolečin ne zadošča za utemeljenost zahtevka.
VSL sodba I Cp 275/2009 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je sodišče presojalo ustreznost odškodnine za telesne poškodbe spodnjih okončin in posledično zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 39/2009 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neutemeljen pripor upoštevalo osebne okoliščine oškodovanca, vključno z njegovo invalidnostjo, starostjo, družinskim stanjem in intenzivnostjo duševnega trpljenja zaradi neustreznih bivalnih razmer v priporu.
Sodba II Ips 623/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker nižji sodišči nista ustrezno ovrednotili dolgoročnih posledic prikrajšanosti 17-letne tožnice.
Sodba II Ips 960/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti sina, pri čemer je zavrnilo revizijske navedbe, da bi proces osamosvajanja študenta zmanjšal intenzivnost čustvene navezanosti med staršem in otrokom.
Sodba II Ips 887/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo poudarilo pomen pravilne valorizacije že izplačanih zneskov odškodnine na dan sodbe sodišča prve stopnje.
Sodba II Ips 872/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti utemeljeno upoštevalo tožnikovo specifično prizadetost pri igranju kitare, ki je bila objektivizirana z izvedenskimi mnenji.
VSC sodba Cp 444/2008 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti znižalo znesek za višino prejete invalidnine.
Sodba II Ips 587/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru revizijsko poseglo v višino odškodnine za strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki so bile posledica padca z višine pri delovni nesreči.
Sodba II Ips 256/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določanju odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti nujno izvesti objektivizacijo prek medicinske izvedenske ocene, zlasti kadar oškodovanec zaradi objektivnih okoliščin ne more osebno podati izpovedbe.
VSM sodba I Cp 1683/2008 — Višje sodišče v Mariboru
Pravna podlaga: ZOR · 200. člen -
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da je profesionalno ukvarjanje s športom predstavljalo bistven del tožnikovega življenja, kar povečuje pomen prizadete dobrine pri presoji zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSM sodba I Cp 1681/2008 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti otroka kot posrednega oškodovanca.
Sodba II Ips 718/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi neustrezne presoje ugotovljenih dejstev v nižjih sodbah.
Sodba II Ips 389/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo specifične poškodbe tožnika (zlom sklepne ponvice kolka, udarnine in poškodbe živca), nastale v prometni nesreči.
Sodba II Ips 482/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti presojalo ustreznost zneskov glede na težo telesnih poškodb (zlomi vretenc, kosti, goleni).
Sodba II IPs 740/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi revizijsko znižalo odškodnino za strah in duševne bolečine zaradi skaženosti, da bi zagotovilo skladnost z načelom pravičnosti.
Sodba II Ips 173/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za desetdnevni pripor upoštevalo, da tožnica zaradi pripora ni utrpela trajnih duševnih posledic in da je po odpustu iz pripora nemoteno nadaljevala s svojo poklicno potjo.
Sodba II Ips 643/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo stopala (raztrganina in poškodba mehkih delov) potrdilo pravilnost upoštevanja vseh oblik nepremoženjske škode v okviru načel individualizacije in objektivne pogojenosti.
Sodba II Ips 470/2006 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za strah zaradi azbestne bolezni je sodišče upoštevalo stopnjo bolezni in dejstvo, da so bile določene težave tožnika prisotne že pred diagnozo, zato strahu ni mogoče v celoti pripisati zgolj nepredvidljivosti napredovanja bolezni.
VSK sodba I Cp 531/2007 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi azbestoze, pri čemer je tožnica opozarjala na napredujočo in neozdravljivo naravo bolezni.
Sodba II Ips 826/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo pri tožniku z azbestno boleznijo, pri čemer je poudarilo pomen celovitega upoštevanja vseh posledic bolezni na življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 212/2008 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in strah zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu ter zavrnilo zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
Sodba II Ips 180/2008 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost višine odškodnine za telesne bolečine in strah ter zavrnilo revizijske navedbe o nezadostni upoštevanosti opustitve športnih aktivnosti pri odmeri.
Sodba II Ips 467/2006 — Vrhovno sodišče
-
V tej zadevi je sodišče pri odmeri odškodnine za azbestozo upoštevalo specifične posledice bolezni na tožnikovo življenje in intenziteto strahu.
Sklep in sodba II Ips 871/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo pri obolenju azbestoza, pri čemer je tožnica zahtevala višjo odškodnino zaradi napredovanja bolezni in intenzivnega strahu.
Sodba II Ips 932/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri določitvi višine odškodnine upoštevalo valorizacijo že izplačane akontacije, kar je nujno za pravilno določitev preostanka dolgovanega zneska.
Sodba II Ips 688/2006 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavanem primeru je šlo za odmero odškodnine zaradi posledic prometne nesreče, ki so vključevale podkolensko amputacijo noge in popoškodbeno epilepsijo.
Sodba II Ips 283/2006 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo ustreznost odškodnine za poškodbe zob in z njimi povezane oblike nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 635/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je odločalo o višini odškodnine za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 646/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nastale kot posledica prometne nesreče.
Sodba II Ips 572/2005 — Vrhovno sodišče
-
V konkretni zadevi je sodišče presojalo višino odškodnine za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega (očeta oziroma moža) v prometni nesreči.
Sodba II Ips 914/2006 — Vrhovno sodišče
-
Višina odškodnine je bila presojana v kontekstu poškodbe, nastale pri vojaški vadbi.
Sodba II Ips 632/2005 — Vrhovno sodišče
-
Tožnikove navedbe o duševnih bolečinah zaradi skaženosti niso bile upoštevane, ker niso bile objektivizirane z izvedenskim mnenjem.
Sklep in sodba II Ips 103/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti presojalo ustreznost višine prisojene odškodnine glede na ugotovljene posledice škodnega dogodka.
Sodba II Ips 842/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah zaradi azbestne bolezni poudarilo pomen objektivnih kriterijev, saj najlažja oblika bolezni (plevralni plaki) objektivno ne zmanjšuje življenjskih aktivnosti, verjetnost napredovanja bolezni pa je bila ocenjena kot majhna.
VSK sodba I Cp 1318/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti, strahu in zmanjšanja življenjske aktivnosti presojalo ustreznost višine prisojenih zneskov glede na ugotovljene telesne in duševne posledice.
Sodba II Ips 645/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presodilo, da oškodovanec ni upravičen do odškodnine za strah, medtem ko je potrdilo ustreznost odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 449/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo vpliv dolgotrajnega zdravljenja, sekundarnega strahu ter depresivnega sindroma na zmanjšanje življenjske aktivnosti tožnice.
Sodba II Ips 628/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru odločalo o solidarni odgovornosti delodajalca in sodelavca za nepremoženjsko škodo, nastalo pri delu, ter o pravilni višini odškodnine glede na predhodno pravnomočno odločitev zoper enega od solidarnih dolžnikov.
Sodba II Ips 775/2007 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo težo poškodb, povzročenih z vbodom noža v prsno votlino, ter posledično potrebo po intenzivnem bolnišničnem zdravljenju.
Sodba II IPs 600/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nastale kot posledica natega vratu v prometni nesreči.
Sodba II Ips 445/2005 — Vrhovno sodišče
-
Degenerativne spremembe pri oškodovancu, ki pred nezgodo niso povzročale težav, ne predstavljajo nenavadne okoliščine, ki bi opravičevala zmanjšanje odškodnine.
Sodba II Ips 636/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za zvin vratne hrbtenice, nastal v prometni nesreči, pri čemer je revizijsko sodišče potrdilo, da sta načeli individualizacije in objektivne pogojenosti pravilno upoštevani.
Sodba II Ips 324/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne poškodbe prstov desne roke, nastale pri delu z električno žago.
Sodba II Ips 843/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za telesne poškodbe, nastale v prometni nesreči (nateg vratnih mišic in udarnina prsnega koša), pri čemer je revizijsko sodišče potrdilo pravilnost uporabe materialnega prava pri odmeri posameznih postavk nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 605/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti presojalo ustreznost vrednotenja izvedenskih mnenj in trajnih posledic poškodbe roke.
Sodba II Ips 10/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi poklicne bolezni (plaki parientalne plevre) kot posledice izpostavljenosti azbestu, pri čemer je obravnavalo vpliv subjektivnih simptomov na višino odškodnine.
VSK sodba I Cp 802/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo kontinuirane posege v spolno nedotakljivost, ki so se odvijali v obdobju od 13. do 18. leta starosti oškodovanke.
VSK sodba I Cp 1006/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker je izvedensko mnenje potrdilo, da plevralni plaki pri tožniku ne povzročajo dejanskega zmanjšanja splošnih življenjskih aktivnosti.
VSK sodba I Cp 565/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo starost oškodovanke, poklic kuharice, vrsto poškodbe (zlom vretenc), intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, obseg nevšečnosti med zdravljenjem ter trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti (invalidnost III. kategorije).
VSM sklep I Cp 2593/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je poudarilo, da sklenitev sodne poravnave v kazenskem postopku, ki vključuje opravičilo, sama po sebi še ne pomeni priznanja vseh konkretnih neresničnih ali žaljivih izjav, ki naj bi povzročile nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 403/2005 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi je bila odškodnina zahtevana zaradi bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, pri čemer je sodišče presojalo vpliv bolezni na zmanjšanje življenjskih aktivnosti in strah tožnika.
VSK sodba I Cp 101/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje in intenzivnost telesnih bolečin ter strahu, povezanega s poškodbo zaradi padca v vdolbino.
VSM sodba I Cp 1044/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina prisojena zaradi posega v spolno nedotakljivost, pri čemer je sodišče zavrnilo pritožbene navedbe o previsoki odmeri zaradi pomanjkanja konkretizacije primerljivih sodnih praks.
VSK sodba I Cp 421/2006 — Višje sodišče v Kopru
-
Pri odmeri odškodnine za triletnega otroka s trajnim šepanjem zaradi nepravilne zarastitve golenice je treba posebno težo pripisati dolgotrajnosti posledic, ki bodo oškodovanca spremljale skozi celotno življenje.
Sodba II Ips 583/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine zaradi azbestoze upoštevalo hudo stopnjo bolezni, njeno napredovanje od diagnoze dalje ter slabo zdravstveno prognozo.
Sodba II Ips 324/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi azbestoze upoštevalo 40-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti in možnost napredovanja bolezni.
VSK sodba I Cp 1440/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za azbestno bolezen (plake parietalne plevre) presojalo vpliv ugotovljene okvare pljučne funkcije na zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSK sodba I Cp 1180/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo zlom stegnenice, več operacij, dolgotrajno hospitalizacijo, trajen strah za izid zdravljenja ter 20-25 % zmanjšanje življenjske aktivnosti.
VSM sodba I Cp 604/2006 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za nepremoženjsko škodo pri poškodbi vratne hrbtenice (zvin), pri čemer je preverjalo ustreznost dosojene odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 247/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za prestani strah upoštevalo različne stopnje intenzivnosti in trajanja strahu (primarni, sekundarni, srednje hudi in trajni lahki strah).
VSM sodba I Cp 2531/05 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo utemeljenost odškodnine za azbestozo in plevralne plake, pri čemer je kot relevantno okoliščino za odmero upoštevalo naravo in intenzivnost zdravstvenih težav ter vpliv bolezni na življenjske aktivnosti.
VSK sodba I Cp 454/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti upoštevalo trajno naravo epilepsije, ki jo je oškodovanec utrpel pri 17 letih, ter poudarilo pomen primerjave s podobnimi primeri iz sodne prakse.
Sodba II Ips 97/2005 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za azbestno bolezen (plevralni plaki) presojalo vpliv negotovega napredovanja neozdravljive bolezni na višino pravične denarne odškodnine.
VSK sodba I Cp 691/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za azbestno bolezen (plevralni plaki) presojalo zneske za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSK sodba I Cp 397/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da je za priznanje odškodnine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti nujno potrebna predhodna telesna poškodba.
VSK sodba in sklep I Cp 1711/2005 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da obseg nepremoženjske škode zaradi dodatnih posledic (udarnina glave, posttravmatski psihoorganski sindrom) presega škodo, ki je značilna za običajne nihajne poškodbe vratne hrbtenice.
VSM sodba I Cp 196/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Tožnik je zahteval odškodnino za poškodbo očesa, na katerega je bil že pred dogodkom slep, kar je vplivalo na presojo utemeljenosti zahtevka iz naslova strahu za izid zdravljenja.
VSM sodba I Cp 39/2005 — Višje sodišče v Mariboru
-
Odškodnina je bila odmerjena za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri poškodbi kolena, medtem ko skaženost ni bila ugotovljena.
VSM sodba I Cp 1062/2004 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice pri 67-letnem oškodovancu upoštevalo, da le 70 % njegovih težav izvira iz prometne nezgode, ostalo pa je posledica predhodnih bolezenskih sprememb.
VSL sodba II Cp 6290/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je razveljavilo znižanje odškodnine, ker je ocenilo, da pritožbeno sodišče ni pravilno upoštevalo kriterijev individualizacije in objektivne pogojenosti pri vrednotenju telesnih bolečin.
Sodba II Ips 500/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo oškodovančevo mladost in dejstvo, da mu trajne posledice poškodbe sklepa onemogočajo ukvarjanje s športom ter napovedujejo degenerativne spremembe v prihodnosti.
Sodba II Ips 526/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo težo telesnih poškodb, ki so vključevale večkratne zlome kosti spodnjih okončin in raztrganine sklepnih vezi kolena.
VSC sodba Cp 580/2005 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za 15-letnega oškodovanca z večfragmentnim zlomom goleni upoštevalo vidnost brazgotin in trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSL sodba II Cp 784/2006 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odškodnino za nepremoženjsko škodo, nastalo zaradi azbestne bolezni (plevralni plaki), pri čemer je ločeno ovrednotilo telesne bolečine in strah.
VSK sodba I Cp 1141/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tožnikovo mladost v času škodnega dogodka in obseg posameznih oblik nepremoženjske škode, pri čemer je popravilo računsko napako pri seštevku prisojenih zneskov.
VSK sodba I Cp 522/2005 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZOR · 200. člen -
Sodišče je poudarilo, da škoda na področju psihičnega funkcioniranja, kot so kognitivni deficit in osebnostne spremembe, predstavlja škodo večjega obsega, ki terja ustrezno višjo satisfakcijo.
Sodba II Ips 435/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo po prometni nesreči zmanjšalo znesek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zaradi nesorazmerja z ustaljeno sodno prakso.
Sodba II Ips 300/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo nujnost upoštevanja valorizacije že plačane akontacije pri končni odmeri odškodnine.
VSL sodba II Cp 574/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo posledice zloma kolka, travmatske okvare živčnega pleteža, lobanjsko-možganske poškodbe ter večjih kožnih defektov.
Sodba II Ips 271/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v okviru presoje poklicne bolezni poudarilo, da medicinska potrditev diagnoze v sodnem postopku zadošča za priznanje škode, ne glede na morebitno naknadno verifikacijo bolezni s strani interdisciplinarnih komisij.
VSK sodba I Cp 358/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru odmerilo višino odškodnine za posledice težjega zvina vratne hrbtenice, razvrščenega v tretjo skupino po Fischerjevem sistemu.
Sodba II Ips 288/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za posledice preloma ulnarne kosti, lažjega prenatega vratnih mišic ter udarnin in odrgnin sklepov, pri čemer je upoštevalo omejitve pri opravljanju fizičnih in vsakodnevnih življenjskih aktivnosti.
Sodba II Ips 289/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri poškodbah vratne hrbtenice in glave lažje stopnje.
Sodba in sklep II Ips 287/2004 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo vpliv posledic telesnih poškodb na poklicno življenje tožnice kot natakarice in njeno starost v času nezgode.
VSK sodba I Cp 792/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo, da posledice poškodb tožnico omejujejo v vsakdanjem življenju, zlasti pri delu na kmetiji, kar predstavlja zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSK sodba I Cp 621/2004 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je priznalo odškodnino za trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti za 50 % zaradi kombinacije fizičnih poškodb in porušenja psihičnih kompenzacijskih mehanizmov.
VSL sodba II Cp 1449/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila škoda ocenjena kot katastrofalna zaradi možganske poškodbe, ki je povzročila izrazito spremembo osebnosti v obliki psihoorganskega sindroma in trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti za 60 %.
Sodba II Ips 229/2004 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zvišana zaradi težke poškodbe struktur rame, ki je vplivala na tožnikovo zmožnost opravljanja njegovega poklica.
VSL sodba II Cp 1526/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo kratko trajanje bolniškega staleža (38 dni) in hitro vrnitev tožnika na delovno mesto brez zdravstvenih omejitev.
VSL sodba II Cp 1634/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V konkretnem primeru je bila odškodnina prisojena zaradi zvina vratne hrbtenice, pri čemer je sodišče ločeno ovrednotilo telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti.
VSL sodba I Cp 1286/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti upoštevalo, da je le tretjina škode posledica obravnavane poškodbe, preostanek pa izvira iz predhodnih degenerativnih sprememb.
VSL sodba I Cp 1452/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične posledice poškodb, kot so zmanjšana groba moč roke, potreba po prekvalifikaciji iz poklica medicinske sestre ter obseg potrebne tuje pomoči.
VSL sodba in sklep II Cp 1336/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem poudarilo pomen primerjave z drugimi primeri iz sodne prakse in trajanja bolečinskega obdobja.
Sodba II Ips 92/2004 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi spolne zlorabe mladoletne osebe z duševno prizadetostjo presodilo, da je prvostopenjska odškodnina previsoka, in jo ustrezno znižalo ob upoštevanju narave poškodb in vpliva na psihofizično stanje oškodovanke.
VSL sodba II Cp 1211/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo odškodnino za posledice nihajne poškodbe vratne hrbtenice, pri čemer je poudarilo pomen upoštevanja bodočih telesnih bolečin pri prisiljenih položajih glave.
VSL sodba II Cp 90/2005 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične oblike nepremoženjske škode, kot so telesne bolečine, duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in skaženosti.
Sodba II Ips 643/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da se za nepremoženjsko škodo uporabljajo pravila o odškodninski odgovornosti, ki zahtevajo oceno škode ob času sojenja, ne glede na določbe o pogodbenih zamudnih obrestih iz zavarovalnih razmerij.
Sodba II Ips 625/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da očitek spolne zlorabe lastnega otroka predstavlja tako hud poseg v osebnostne pravice, da ga ni mogoče relativizirati s sklicevanjem na oškodovančevo osebnost ali družinske razmere.
Sodba II Ips 667/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dejstvo, da je bil tožnik v kazenskem postopku oproščen zaradi silobrana, ne more biti razlog za znižanje odškodnine za duševne bolečine zaradi neupravičeno odrejenega pripora.
Sodba II Ips 565/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da je skupna odškodnina za strah in okrnitev svobode pravična, tudi če sta bili v postopku na prvi stopnji ovrednoteni ločeno, saj skupni znesek odraža celovito povračilo za neupravičen poseg države v osebno svobodo.
Sodba II Ips 604/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost višine odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine ob zmanjšanju življenjske aktivnosti na podlagi zdravstvene dokumentacije in izvedenskega mnenja.
Sodba II Ips 644/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo višino odškodnine za posledice zvina vratne hrbtenice pri 31-letnem oškodovancu, ki je zaradi omejitev gibanja in zmanjšane fizične moči moral opustiti rekreacijske dejavnosti.
Sodba II Ips 630/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine izpostavilo pomen upoštevanja dolgotrajnosti bolečin, omejitev pri fizičnem delu (prenašanje bremen) in prisiljene drže kot dejavnikov, ki vplivajo na zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 592/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo odmero odškodnine za telesne bolečine in strah zaradi poškodbe palca na nogi (udarninsko raztrganinska rana in zlom nohtnega nastavka).
Sodba II Ips 586/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, nastale v prometni nesreči.
Sodba II Ips 384/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajno hospitalizacijo, številne fizikalne rehabilitacije, trajne telesne bolečine in invalidnost tretje kategorije, ki oškodovancu onemogoča opravljanje prejšnjega dela.
VSL sodba II Cp 375/2004 — Višje sodišče v Ljubljani
Pravna podlaga: ZOR · 200. člen -
Sodišče je presojalo deljeno vzročnost med poklicno boleznijo (azbestoza) in oškodovančevim predhodnim zdravstvenim stanjem (pljučni emfizem).
VSK sklep I Cp 776/2003 — Višje sodišče v Kopru
Pravna podlaga: ZOR · 200. člen -
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo kumulativni učinek hudih poškodb (zlomi stegnenic, kolenskega sklepa, poškodbe glave in obraza) na življenjsko aktivnost in skaženost oškodovanca.
Sodba II Ips 456/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah upoštevalo, da je bil občutek ogroženosti posledica neposrednega ustrahovanja, vendar ni mogoče celotne škode pripisati zgolj neposrednim izvrševalcem, če za grožnjami stoji ozadje drugih oseb.
VSK sodba I Cp 739/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo zadoščenje za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, pri čemer je revizijsko sodišče preverjalo pravilnost ovrednotenja neugodne kombinacije poškodb in poteka zdravljenja.
Sodba II Ips 488/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru spremenilo višino odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, upoštevajoč težo in posledice telesnih poškodb tožnikov.
Sodba in sklep II Ips 336/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodba obravnava odmero odškodnine za duševne bolečine polnoletnega otroka zaradi smrti roditelja v prometni nesreči.
Sodba II Ips 347/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti po udarcu s pestjo v obraz.
Sodba II Ips 237/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za razžalitev upoštevalo težo izrečenih besed, število prisotnih prič ter dokazano trpljenje tožnice, ki je vplivalo tudi na njeno družinsko okolje.
VSK sodba I Cp 461/2003 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je poudarilo, da morajo biti pri odmeri odškodnine upoštevane specifične življenjske okoliščine tožnika, ki vplivajo na njegovo subjektivno doživljanje telesne prikrajšanosti.
Sodba II Ips 142/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot sporno zavrnilo uporabo kriterija 'navajenosti' na zaporniško okolje pri odmeri odškodnine za neutemeljen odvzem prostosti, saj lahko takšna okoliščina pri oškodovancu povzroči večji stres.
Sodba II Ips 193/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da predčasna upokojitev pod ugodnimi pogoji (ZPPPAI) ne predstavlja avtomatične podlage za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, če je bila posledica oškodovančeve lastne odločitve in ne neposredne nezmožnosti za delo.
Sodba II Ips 181/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi delovne nesreče (zvin skočnega in kolenskega sklepa) presojalo ustreznost zneskov za telesne bolečine, strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 71/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo valorizirano izplačilo iz naslova nezgodnega zavarovanja, ki ga je oškodovanec že prejel, in ga odštelo od celotne prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 110/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost oškodovanca (mlajši od 30 let) in dolgoročne posledice poškodb na njegovo življenjsko aktivnost.
Sodba Ii Ips 97/2003 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče odstotek zmanjšanja življenjske aktivnosti (3 %) uporabilo kot merilo za oceno škode, ker izvedenec ni ugotovil objektivnih funkcionalnih izpadov, temveč je zmanjšanje oprl na subjektivno navajanje bolečin.
Sodba II Ips 141/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo specifično omejitev tožnika pri opravljanju njegovega poklica (duhovnik).
Sodba II Ips 114/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv poškodbe vratne hrbtenice na obseg in trajanje telesnih bolečin ter nevšečnosti pri zdravljenju.
Sodba II Ips 40/2003 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru zavrnilo odškodninski zahtevek, ker tožnik ni uspel dokazati vzročne zveze med nezakonito odpovedjo in zatrjevanim zmanjšanjem življenjskih aktivnosti oziroma strahom.
Sodba VIII Ips 330/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za poškodbo pri delu presojalo ustreznost višine satisfakcije za telesne bolečine, strah, iznakaženost in zmanjšanje življenjskih aktivnosti ter vpliv prejete invalidnine na višino prisojene odškodnine.
Sodba VIII Ips 176/2002 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik ni upravičen do zvišanja odškodnine zaradi dolžine postopka, saj je sam s svojimi procesnimi ravnanji (spreminjanje zahtevkov, vloge, izločitve izvedencev) povzročil zaplete in podaljšanje postopka.
Sodba II Ips 241/02 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo tudi tožničin soprispevek k nastanku prometne nesreče, kar je vplivalo na zmanjšanje končnega zneska odškodnine.
Sodba II Ips 301/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo trajanje zdravljenja, status invalida II. stopnje in vpliv poškodbe hrbtenice na zmožnost opravljanja poklicnih nalog zaradi bolečin pri sedenju.
Sodba II Ips 335/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi presojalo ustreznost odmere odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po prometni nesreči.
Sodba II Ips 323/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo vpliv predhodnih degenerativnih sprememb na višino odškodnine pri poškodbi rame.
Sodba II Ips 331/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zvin vratne hrbtenice in pretres možganov tehtalo pomen bodočih telesnih bolečin glede na starost oškodovanca (37 let).
Sodba II Ips 276/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo telesne bolečine, sekundarni strah med zdravljenjem ter 5-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti zaradi omejene gibljivosti kolena po prometni nesreči.
Sodba II Ips 286/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo vpliv predhodne poškodbe na tožnikovo zdravstveno stanje, zaradi česar je bila odškodnina sorazmerno zmanjšana.
Sodba II Ips 224/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo ustreznost višine odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ki so nastale kot posledica večfragmentnega zloma členka na nogi pri delovni nezgodi.
Sodba II Ips 173/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče poudarja, da notranja razmerja med posameznimi postavkami negmotne škode niso absolutna, saj ena oblika škode pogosto prehaja v drugo, zato je ključna pravična odmera celotnega zneska.
Sodba II Ips 201/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo tožnikovo prejemanje invalidnine in za ta znesek ustrezno zmanjšalo višino dosojene odškodnine.
Sodba II Ips 265/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo dolgotrajnost zdravljenja, opravljeni operaciji, bodoče telesne bolečine ter 15-odstotno zmanjšanje življenjske aktivnosti pri oškodovanki.
Sodba II Ips 171/2002 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zaradi nezgode pri delu poudarilo individualizacijo škode in nujnost presoje vseh okoliščin primera.
Sodba VIII Ips 264/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi trajne invalidnosti in hudih duševnih bolečin, ki so posledica spremenjene osebnostne in telesne strukture oškodovanca.
Sodba II Ips 55/2002 — Vrhovno sodišče
-
Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo, ker tožnik ni izkazal, da bi bila odmerjena odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti v nasprotju z načelom pravične satisfakcije.
Sodba II Ips 691/2001 — Vrhovno sodišče
-
V obravnavani zadevi tožnica ni bila upravičena do zamudnih obresti od prve sodbe, ker je v ponovljenem postopku sama zvišala tožbeni zahtevek zaradi poteka časa in spremenjenih razmer.
Sodba VIII Ips 242/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi razžalitve časti in dobrega imena v tisku upoštevalo trajanje in intenzivnost posledic posega v osebnostne pravice tožnice.
Sodba II Ips 627/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevati tudi trajno osebnostno spremenjenost oškodovanca, ki je nastala kot posledica travmatičnega dogodka, tudi če je bila osebnost oškodovanca že pred tem nevrotično strukturirana.
Sodba II Ips 454/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnik zaradi travme ob materini smrti ni utrpel dodatnega zmanjšanja življenjske aktivnosti, temveč zgolj intenzivne in dolgotrajne duševne bolečine, kar je vplivalo na višino prisojene odškodnine.
VSC sodba Cp 1272/2001 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo, da del posledic poškodbe kolena izvira iz predhodne poškodbe, za katero tožena stranka ne odgovarja.
Sodba II Ips 675/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične oblike nepremoženjske škode, ki so nastale kot posledica padca z vlaka, vključno s telesnimi bolečinami, strahom, zmanjšanjem življenjske aktivnosti in skaženostjo.
VSL sodba II Cp 947/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri revizijski presoji poudarilo pomen primerljivosti odškodnin za podobne primere škode kot korektiv pri odmeri višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 423/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje bolečinskega obdobja, intenzivnost strahu ter trajno zmanjšanje sposobnosti za opravljanje del, ki zahtevajo fino motoriko.
Sodba II Ips 382/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo težo in trajanje spolne zlorabe mladoletne osebe, ki je trajala šest let in pustila trajne posledice.
VSL sodba I Cp 595/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
V obravnavanem primeru je bila kršitev osebnostnih pravic storjena z objavo žaljive vsebine na spletu in neposrednim pošiljanjem pisem poslovnim partnerjem.
VSL sodba I Cp 1778/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je odmerilo odškodnino za hudo poškodbo očesa, ki je povzročila trajne posledice in zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 311/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče mora pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti natančno oceniti izvedensko mnenje in upoštevati dolgoročne posledice poškodbe pri mladi osebi, vključno z omejitvami pri vsakodnevnih opravilih, rekreaciji in delovnih obveznostih.
Sodba II Ips 286/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo zavrnilo zahtevek za izgubljeno študijsko leto, saj to ni pravno priznana oblika nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 240/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za strah posebej upoštevalo okoliščino, da je oškodovanka v času škodnega dogodka bila noseča, kar je vplivalo na intenzivnost njenega doživljanja strahu.
Sodba II Ips 193/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker ga tožnik v postopku ni uveljavljal.
VSL sodba I Cp 522/2001 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo, da je tožnica zaradi poškodbe trajno vezana na uporabo bergel, kar predstavlja pomemben element pri zmanjšanju življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 104/2001 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je šlo za presojo duševnih bolečin zaradi izoliranosti in omejitev gibanja ob postavitvi obmejnega prehoda.
VSL sklep II Cp 1773/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino za šestmesečne težave na duševnem področju, ki so bile posledica večkratnih žaljivih izjav in so zahtevale zdravniško pomoč ter jemanje zdravil.
VSL sodba II Cp 567/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti upoštevalo dejanski obseg posledic poškodbe in zavrnilo zahtevke, ki niso bili v sorazmerju z ugotovljenim dejanskim stanjem.
Sodba II Ips 13/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo odškodnino za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi skaženosti na podlagi presoje o ustreznosti zneskov glede na ugotovljeno stopnjo prizadetosti.
Sodba II Ips 2/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da dolgotrajen sodni postopek (v konkretnem primeru osem let) zahteva zvišanje odškodnine, da bi bila le-ta v času izplačila še vedno pravično zadoščenje.
Sodba II Ips 580/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajanje zdravljenja in starost oškodovanke (19 let) kot dejavnika, ki vplivata na intenzivnost duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VSL sodba II Cp 639/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za posledice delovne nezgode pravilno razmejilo vpliv poškodbe iz delovnega razmerja in predhodne poškodbe izven dela v razmerju 50 % proti 50 %.
Sodba VIII Ips 262/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo v konkretnem primeru upoštevalo vpliv tožnikove sokrivde na višino prisojenega zneska.
Sodba II Ips 6/2001 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da je pri amputaciji uda mogoče posledice v duševni sferi prizadetega oceniti brez sodelovanja izvedenca psihiatra.
Sodba II Ips 564/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da konflikt na delovnem mestu, ki ni bil opazen za okolico in ni povzročil posledic, ne dosega praga intenzitete za priznanje odškodnine za duševne bolečine.
VSC sodba Cp 1469/2000 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za mladega oškodovanca poudarilo, da je treba duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti in skaženosti vrednotiti strožje zaradi pričakovane dolžine življenja in večje psihološke občutljivosti v mladosti.
Sodba II Ips 583/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo poškodbe kolena in zapestja ter vpliv teh poškodb na zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost oškodovanca.
Sodba II Ips 577/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji ugotovilo, da nižji sodišči nista v celoti ovrednotili vseh okoliščin glede telesnih bolečin med zdravljenjem in bodočih bolečin, kar je narekovalo zvišanje dosojene odškodnine.
Sodba II Ips 561/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, nastale kot posledica zloma goleni in mečnice pri padcu na poledenelem pločniku.
Sodba II Ips 548/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo ustreznost upoštevanja trajanja bolečin in individualnih izpovedb oškodovanca v razmerju do izvedenskega mnenja.
VSL sodba I Cp 1361/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo 14- do 16-odstotno zmanjšanje življenjskih aktivnosti, občasnost bodočih telesnih bolečin ter obseg in vidnost brazgotin.
Sodba II Ips 544/2000 — Vrhovno sodišče
-
Tožnika sta zahtevala odškodnino zaradi žaljivih zapisov organizatorja potovanja v dopisu, ki so jima povzročili duševne bolečine.
VSL sodba in sklep I Cp 2241/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo vpliv zmanjšanja življenjske aktivnosti, telesnih bolečin in strahu, ki so bili posledica prometne nesreče.
Sodba in sklep II Ips 498/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo presojalo ustreznost zneskov za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost po prometni nesreči.
Sodba II Ips 524/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične posledice prometne nesreče, vključno s pretresom možganov, postkomocionalnim sindromom in zvinom vratne hrbtenice.
Sodba II Ips 517/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo vpliv trajnih telesnih bolečin na zmožnost opravljanja dela v rudniški jami.
Sodba II Ips 490/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da je pri odmeri odškodnine treba pravilno kvalificirati prehod iz faze akutnih telesnih bolečin v fazo trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti.
VDS sodba Pdp 677/99 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da je bil tožnik že predhodno pravnomočno obsojen za istovrstna kazniva dejanja, kar zmanjšuje stopnjo trpljenja zaradi neupravičenega pripora v primerjavi z osebo z neokrnjenim ugledom.
Sodba II Ips 399/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti poudarilo pomen oškodovančeve mladosti in dejstva, da se ukvarja s fizično zahtevnim kmetovanjem na strmem terenu, kjer je uporaba strojne mehanizacije omejena.
Sodba II Ips 428/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo hude telesne poškodbe po prometni nesreči, ki so povzročile trajno omejeno gibljivost, deformacije in trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti, vključno s prikrajšanostjo za športne in družabne dejavnosti.
Sodba II Ips 352/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo višino odškodnine za zvin vratne hrbtenice in udarnino glave, nastalo v prometni nesreči, pri čemer je znižalo prvotno prisojene zneske za posamezne oblike nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 346/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo primernost odmere odškodnine za poškodbe vratne hrbtenice in zapestij, pri čemer je upoštevalo trajanje bolečin, nevšečnosti med zdravljenjem in zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
VSL sodba II Cp 687/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo, ali je dejstvo, da oškodovanec ni takoj poiskal zdravniške pomoči, utemeljen razlog za znižanje odškodnine za telesne bolečine in strah.
Sodba II Ips 138/2000 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo težo poškodb, kot sta izpah in zlom glave stegnenice, ter obsežnost operativnih posegov in dolgotrajnost rehabilitacije.
VSL sodba II Cp 637/2000 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presodilo, da telesne bolečine, ki so se pojavile le neposredno po dogodku in ob dotiku podplutbe, niso dosegle zadostne intenzitete za priznanje odškodnine.
VSL sklep II Cp 2166/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv poškodbe glave na zmanjšanje delovne sposobnosti tožnice, opustitev študija in hobijev ter povečane napore pri opravljanju poklica učiteljice.
VSL sodba II Cp 717/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tožnikov 30-odstotni prispevek k nastanku škode, kar je neposredno vplivalo na višino prisojene odškodnine.
VSL sodba II Cp 1469/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo, da bodočih telesnih bolečin zaradi obremenjevanja poškodovane noge ni mogoče avtomatsko uvrstiti med duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, če jih je mogoče obravnavati kot neposredne telesne bolečine.
Sodba II Ips 250/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je priznalo odškodnino za duševne bolečine zaradi razžalitve, ki jo je toženec podal med zaslišanjem na sodišču v zvezi s tožnikovim domnevnim podkupovanjem pri poslu.
VSK sodba I Cp 371/2000 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo težo in nevarnost poškodbe (zlom lobanjske kosti), dolgotrajnost zdravljenja ter intenzivnost strahu za življenje ob diagnozi.
VSL sodba in sklep I Cp 2163/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno invalidnost, slabo zdravstveno prognozo in dejstvo, da je oškodovanec utrpel zmanjšanje življenjskih aktivnosti že v mladosti.
Sodba II Ips 226/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne poškodbe po pretepu upoštevalo intenzivnost in trajanje telesnih bolečin, medtem ko zahtevkov za druge oblike nepremoženjske škode zaradi pomanjkanja dokazov ni utemeljilo.
VSL sodba II Cp 2051/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti upoštevalo medicinsko dokumentacijo in izvedenska mnenja, pri čemer je znižalo zneske, ki so bili ocenjeni kot pretirani glede na dejansko stopnjo prizadetosti.
VSL sodba II Cp 1828/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo 35-odstotni prispevek oškodovanke k nastanku škode (sokrivda), zaradi česar se je končni znesek odškodnine ustrezno znižal.
Sodba II Ips 127/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zgolj 3-odstotna invalidnost ne utemeljuje višje odškodnine, če intenzivnost duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni bila izkazana v večjem obsegu.
Sodba VIII Ips 276/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti upoštevalo trajanje hospitalizacije, število fizioterapij, vrsto operativnega posega ter vpliv poškodbe na zmožnost opravljanja poklicnega dela in rekreativnih aktivnosti.
VSL sodba I Cp 1853/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu zaradi malomarnega vzdrževanja opreme.
Sodba II Ips 107/2000 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji znižalo odškodnino, ker je ocenilo, da obseg telesnih bolečin, sekundarnega strahu in zmanjšanja življenjskih aktivnosti ni utemeljeval tako visokega zneska, kot ga je dosodilo sodišče prve stopnje.
Sodba II Ips 94/2000 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče revizijsko presojalo višino odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, ki so bile predmet večkratnega sojenja pred sodiščem prve stopnje.
Sodba II Ips 568/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za telesne bolečine, nastale zaradi zloma nosu v fizičnem incidentu, pri čemer je upoštevalo tudi ugotovitve kazenskega postopka o okoliščinah nastanka poškodbe.
VSL sodba I Cp 1222/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost poudarilo pomen medsebojnega razmerja med posameznimi oblikami škode.
Sodba II Ips 607/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi znižalo prisojene zneske odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, nastale v prometni nesreči, zaradi neustrezne ocene intenzivnosti in trajanja posledic.
Sodba II Ips 556/99 — Vrhovno sodišče
-
V konkretnem primeru je sodišče presojalo odškodnino za duševne bolečine, nastale zaradi bivanja v taborišču (Goli otok) v obdobju med letoma 1949 in 1952.
VSL sodba in sklep II Cp 485/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo trajne posledice poškodb glave, ki so povzročile psihoorganski sindrom, spremembe osebnosti ter nezmožnost opravljanja prejšnjih hobijev in vsakodnevnih aktivnosti.
VSL sodba II Cp 1103/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo stališče, da bi bila odškodnina za okrnitev svobode vezana izključno na primere iz 32. poglavja Zakona o kazenskem postopku.
VSL sodba in sklep I Cp 936/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične poškodbe leve nadlaktnice in okvaro živca ter presojalo sorazmernost odškodnine glede na stopnjo odgovornosti.
Sodba II Ips 542/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pojasnilo, da trpljenje družinskih članov zaradi tožnikovih težav ni pravno relevantna okoliščina pri odmeri odškodnine za zmanjšanje splošnih življenjskih aktivnosti oškodovanca.
VSK sodba in sklep Cp 1225/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, nastale v posledici prometne nesreče.
Sodba II Ips 517/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da sekundarni strah v trajanju enega tedna zaradi lažje poškodbe prsta na nogi, ki se je zdravila brez zapletov, ne predstavlja škode, ki bi narekovala prisojo posebne denarne odškodnine.
VSC sodba Cp 1323/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine, nevšečnosti pri zdravljenju, sekundarni strah ter duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti pri tožniku s poškodbami spodnjih okončin.
VSL sodba II Cp 716/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino iz naslova skaženosti, ker je ugotovilo, da brazgotina predstavlja le blago estetsko okvaro, ki ne dosega praga za priznanje odškodnine.
Sodba VIII Ips 242/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo dolgotrajnost zdravljenja, obseg opravljenih pregledov v različnih specialističnih ambulantah in pogostost izpostavljenosti medicinskim postopkom.
VSL sodba in sklep II Cp 425/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah dolžno upoštevati ugotovitve izvedenca o dejanskem trajanju in intenzivnosti trpljenja.
VSL sklep II Cp 1359/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo obsežne telesne poškodbe, vključno z razpokom vranice, zlomom reber in črevnice ter dolgotrajno hospitalizacijo z mučnimi medicinskimi posegi.
VSL sodba II Cp 211/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo vpliv poškodbe na poklicno delo (administratorka, prisiljena drža) in življenjske aktivnosti (športno jahanje, kolesarjenje) mlade oškodovanke.
Sodba II Ips 488/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da ni dopustno uporabiti matematičnega izračuna (npr. mnogokratnik invalidnine) za zmanjšanje odškodnine, saj je treba vsak primer presojati individualno glede na dejansko prizadetost oškodovanca.
VSL sodba in sklep II Cp 553/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri revizijski presoji višine odškodnine upoštevalo težo poškodbe (zlom ledvenega vretenca), trajanje zdravljenja in nujnost nošenja mavčnega korzeta kot elemente za zvišanje odškodnine.
Sodba II Ips 480/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v okviru presoje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo v prometni nesreči posebej ocenjevalo vpliv stresnega posttravmatskega sindroma na zmanjšanje življenjskih aktivnosti oškodovanke.
Sodba II Ips 451/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajne omejitve gibanja (nezmožnost počepov, dvigovanja bremen), izgubo poklicne sposobnosti rudarja ter estetsko prizadetost zaradi brazgotin.
Sodba II Ips 440/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da objava fotografij oseb s prikazanimi spolovili in jasno razvidnimi obrazi brez njihovega soglasja pomeni grob poseg v pravico do lastne podobe in osebnega življenja.
VSL sodba II Cp 1332/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične omejitve tožnice pri opravljanju gospodinjskih del, vrtnarjenju in rekreaciji zaradi nestabilnosti kolenskega sklepa.
VSL sodba II Cp 1011/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne poškodbe glave in vratu, nastale pri delovni nesreči v rudniku, pri čemer je preverjalo sorazmernost med prisojeno odškodnino in stopnjo prizadetosti oškodovanca.
Sodba II Ips 313/99 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za poškodbo vratne hrbtenice je sodišče upoštevalo specifične okoliščine tožnikovega poklica stomatologa, kjer prisilna drža pri delu bistveno povečuje posledice poškodbe in trajne bolečine.
VSL sodba in sklep II Cp 969/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pojasnilo, da se odškodnine za strah, zmanjšanje življenjskih aktivnosti in zadoščenje za moralno škodo (po 202. členu ZOR) ne izključujejo, čeprav vse izvirajo iz poskusa posilstva.
VSL sodba I Cp 2156/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv nepripetosti z varnostnim pasom kot tožnikov prispevek k nastanku oziroma povečanju obsega telesnih poškodb.
VSC sodba in sklep Cp 1002/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo, ali je bila odškodnina za poškodbo prstanca leve roke glede na načelo pravičnosti in primerjavo s hujšimi primeri znatno precenjena.
Sodba II Ips 318/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je kot okoliščino, ki zmanjšuje obseg nepremoženjske škode, upoštevalo dejstvo, da je tožena stranka takoj objavila preklic spornega članka, medtem ko prekinjen dopust samo po sebi ne predstavlja pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
VSL sodba I Cp 664/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost oškodovanke ob nezgodi (19 let) in stopnjo zmanjšanja življenjske aktivnosti (30 %).
Sodba II Ips 317/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti upoštevalo tudi tožnikov soprispevek k nastanku škode.
Sodba II Ips 252/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je opozorilo na prepoved podvajanja odškodnine za strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, če se iste posledice neupravičeno upoštevajo v obeh kategorijah.
VSL sodba I Cp 2120/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je presojalo vprašanje soprispevka oškodovanke k nastanku škode zaradi nedovoljenega vstopa na tujo nepremičnino (preplezanje ograje).
VSC sodba Cp 930/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tožničin prispevek k nastanku škode (soodgovornost) v višini 20 %.
VSL sodba I Cp 172/99 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti dodatno upoštevalo starost oškodovanca in pričakovano trajanje trajnih posledic.
VSL sodba II Cp 1959/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za pripor poudarilo, da je treba upoštevati specifične osebnostne lastnosti tožnika in njegovo psihiatrično stanje, ki je vplivalo na intenzivnost trpljenja v primerjavi s povprečnim oškodovancem.
VSL sodba II Cp 1397/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti po prometni nesreči upoštevalo konkretne poškodbe (pretres možganov, zvin vratne hrbtenice).
Sodba II Ips 151/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo specifične okoliščine poškodbe prsnega koša, intenzivnost prestanega strahu za izid zdravljenja ter trajanje nevšečnosti med zdravljenjem.
Sodba II Ips 171/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pasivnost stranke pri predlaganju ali vztrajanju pri izvedbi dokaza z izvedencem ne more iti v škodo nasprotni stranki.
VSM sodba Cp 864/99 — Višje sodišče v Mariboru
-
Sodišče je revizijsko poseglo v višino odškodnine, ker sodišče druge stopnje ni obrazloženo in razumno utemeljilo znižanja odškodnine, določene na prvi stopnji.
Sodba II Ips 196/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost zneskov odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, nastale v prometni nesreči, ob upoštevanju intenzivnosti in trajanja trpljenja oškodovanca.
Sodba II Ips 83/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo, ali zapleti pri zdravstvenem posegu (zlom sonde) in posledične dodatne operacije ter dolgotrajna rehabilitacija predstavljajo pravno priznano škodo, ki presega prag neznatne škode.
Sodba II Ips 130/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo hude telesne poškodbe, vključno s travmatsko amputacijo okončine, zlomi reber in podlahti ter posledičnim hemoragičnim šokom.
VSC sodba Cp 716/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je razveljavilo sodbo, ker prvostopno sodišče ni pojasnilo, ali so bile duševne bolečine in strah tožnice dovolj intenzivne in dolgotrajne za priznanje odškodnine, ter zmotno štelo, da je bila škoda že poravnana s sodnim opominom v kazenskem postopku.
VSL sklep II Cp 1315/98 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo, da so posledice telesnih poškodb v znatni meri predstavljale le začasno zmanjšanje tožnikove življenjske aktivnosti.
VSK sodba Cp 89/99 — Višje sodišče v Kopru
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo intenzivnost telesnih bolečin, 10-odstotno zmanjšanje splošne delovne sposobnosti zaradi utornega zloma čelnice ter trajanje zdravljenja in hospitalizacije.
Sodba II Ips 41/99 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da pri seriji žaljivih zapisov ni nujno ugotavljati samostojnega civilnega delikta za vsak zapis posebej, če tožeča stranka zahtevka ne postavi na tak način.
Sodba II Ips 120/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za posledice poškodbe hrbtenice (prelom vratnega vretenca), ki je zahtevala operativni poseg, dolgotrajno rehabilitacijo in povzročila trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 331/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji poudarilo potrebo po celoviti individualizaciji odškodnine za posamezne oblike nepremoženjske škode, vključno z upoštevanjem občasnih telesnih bolečin in intenzivnosti sekundarnega strahu zaradi dolgotrajnega zdravljenja in ponovnih operacij.
Sodba II Ips 215/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pavšalno določanje odškodnine na podlagi odstotka telesne prizadetosti nezadostno, saj mora biti upoštevana tudi prizadetost oškodovanca v bodoči poklicni sferi.
Sodba II Ips 345/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine upoštevalo tudi vprašanje soodgovornosti oškodovank zaradi vožnje v neustrezno opremljenem vozilu.
Sodba II Ips 323/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ker je ugotovilo, da je škoda nastala že pred operacijo, strah ob ambulantnem posegu pa ni presegel meje, ki bi opravičevala posebno denarno odškodnino.
VDS sodba Pdp 1416/98 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo težko invalidnost, psihoorganski sindrom ter trajne posledice na intelektualnem in socialnem nivoju oškodovanca.
Sodba II Ips 403/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tem primeru revizijsko presojalo višino odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, strahu in skaženosti.
Sodba II Ips 354/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za nepremoženjsko škodo upoštevalo specifične posledice zvina vratne hrbtenice pri tožnici.
Sodba II Ips 196/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, ki so nastale kot posledica protipravnega udarca.
Sodba II Ips 533/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo primernost odškodnine za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti pri oškodovancu, ki je bil v času škodnega dogodka star 34 let in je opravljal fizično delo.
Sodba II Ips 313/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri določanju višine odškodnine za fizične bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti nujna individualizacija glede na specifične posledice za oškodovanca.
Sodba II Ips 50/98 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da očitek plagiatorstva v javnem mediju predstavlja protipraven poseg v osebnostne pravice, saj ni šlo za stvarno kritiko, temveč za zaničevalen napad na osebnostno integriteto javne osebe.
Sodba II Ips 264/98 — Vrhovno sodišče
-
Tožnik je bil upravičen do odškodnine zaradi protipravnega zasega in zadrževanja osebnega avtomobila brez pravne podlage, kar je v okolici povzročilo napačen vtis o njegovi vpletenosti v kazniva dejanja.
VSC sodba Cp 992/99 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je potrdilo, da je odškodnina za duševne bolečine zaradi okrnjene zunanjosti upravičena tudi pod pragom medicinsko opredeljene skaženosti.
Sodba II Ips 441/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presojalo višino odškodnine za telesne bolečine in skaženost nosu, ki je povzročala težave pri dihanju in stiske v socialnih stikih.
Sodba II Ips 408/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti upoštevalo oškodovančevo poklicno usmerjenost (fizični delavec), dejstvo, da je levičar, in specifično prizadetost roke, ki je nujna za njegovo delo.
Sodba II Ips 109/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine presojalo utemeljenost zahtevkov za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v kontekstu poškodbe pri telovadbi.
Sodba II Ips 73/97 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za 90-letnega oškodovanca tehtalo vpliv visoke starosti na obseg skaženosti, zmanjšanja življenjske aktivnosti in strahu ter presojalo morebiten soprispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka.
Sodba II Ips 519/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da 5-odstotno začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti v obdobju štirih mesecev, ki tožniku ni preprečevalo vsakdanjih opravil, ne predstavlja zadostne podlage za priznanje odškodnine za duševne bolečine.
Sodba II Ips 638/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji znižalo odškodnino, ker je ocenilo, da prisojeni znesek ni bil v realnem sorazmerju z naravo trajnih posledic in sodno prakso za primerljive poškodbe.
Sodba II Ips 520/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče druge stopnje je znižalo dosojeno odškodnino za telesno poškodbo prsta na nogi, ker je ocenilo, da prvostopenjska odmera ni bila v skladu z merili o pomenu prizadete dobrine.
Sodba II Ips 486/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti upoštevati tudi oteženo dihanje in druge vsakodnevne nevšečnosti, ki so posledica poškodbe nosu.
VSC sodba Cp 1016/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri starejših osebah upoštevati, da lahko poškodbe povzročijo težje posledice, vendar je treba to individualno oceno vedno preveriti skozi objektivno primerjavo s sodno prakso.
Sodba II Ips 457/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da subjektivna narava bolečin in strahu zahteva skrbno objektivizacijo s pomočjo izvedenskih mnenj in primerjavo s sodno prakso, da bi se preprečil neenak položaj oškodovancev zaradi različne stopnje ekspresivnosti pri izražanju doživljanja škode.
Sodba II Ips 89/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je razveljavilo dosojeno odškodnino za duševne bolečine, ker je bilo ugotovljeno le začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti v trajanju dveh mesecev, kar po ustaljeni sodni praksi ne utemeljuje te oblike nepremoženjske škode.
VSC sodba in sklep Cp 761/97 — Višje sodišče v Celju
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za telesne bolečine in strah izpostavilo pomen intenzitete bolečin pri opeklinah ter razliko med primarnim in sekundarnim strahom.
Sodba II Ips 317/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru znižalo prisojeno odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti, ker je ocenilo, da prvotno prisojeni znesek ni bil v skladu z merili za odmero odškodnine.
Sodba II Ips 221/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji odškodnine za strah poudarilo razliko med primarnim in sekundarnim strahom ter ugotovilo, da kratkotrajen, čeprav hud primarni strah, ne utemeljuje višje odškodnine, če sekundarni strah ni izkazan.
Sodba in sklep II Ips 268/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine, strah, zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost izpostavilo nujnost upoštevanja primerljivih odškodnin v sodni praksi.
Sodba II Ips 87/96 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti je sodišče kot odločilni okoliščini upoštevalo, da je poškodba sprožila kronične težave v hrbtenici in da je bil oškodovanec ob nastanku škode star 21 let, kar pomeni, da bo posledice trpel večino življenja.
Sodba II Ips 435/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno naravo telesnih bolečin in zmanjšanja življenjskih aktivnosti pri mladem oškodovancu ter potrebo po dolgotrajni uporabi medicinskih pripomočkov.
Sodba II Ips 655/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da je zmotno zavrniti zahtevek za odškodnino zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti zgolj na podlagi ugotovitve, da ni prišlo do trajne poškodbe anatomskih struktur.
Sklep II Ips 102/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da medicinska opredelitev poškodbe kot 'lahke' sama po sebi ne zadostuje za nizko odmero odškodnine, če so bile bolečine intenzivne in dolgotrajne.
Sodba II Ips 16/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je treba pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ustrezno ovrednotiti tudi psihološke in kognitivne posledice poškodbe možganov, ki vplivajo na osebnostni razvoj, socialno izolacijo in poklicne možnosti oškodovanca.
Sodba II Ips 521/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti kot objektivno okoliščino upoštevalo 22-odstotno telesno okvaro, ki je povzročila 40-odstotno omejitev v življenjskih opravilih.
Sodba II Ips 734/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo znatno podaljšanje časa zdravljenja, fizioterapije in omejitve gibljivosti, ki so nastale zaradi nepravilne zdravniške obravnave.
Sodba II Ips 726/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da se odškodnini za telesne bolečine in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti lahko prepletata, kadar so telesne neugodnosti glavni izraz zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 116/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo tožničino mladost in dolgotrajnost zdravljenja, ki je vključevalo operativne posege ter trajno potrebo po pomoči drugih oseb.
Sodba II Ips 684/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da zvišanje odškodnine za zmanjšanje življenjskih aktivnosti ni dopustno, če bi s tem odškodnina presegla raven primerljivih primerov v sodni praksi.
Sodba II Ips 478/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo starost oškodovanca (28 let) in naravo njegovega poklicnega dela na posestvu, ki zahteva fizične obremenitve, pri čemer so posledice poškodbe (brazgotine v predelu hrbtenice) vplivale na zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 263/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo osebnostno strukturo tožnika (depresivnost), trajanje pripora ter specifične stiske, kot sta ločenost od otroka in konflikti s sopriporniki.
Sodba II Ips 392/95 — Vrhovno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti in skaženost je sodišče upoštevalo starost oškodovanke ter trajno naravo poškodb in njihovo vidnost.
Sodba II Ips 681/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da zmanjšanje življenjskih aktivnosti za 10 % v trajanju enega tedna po bolniškem staležu ne predstavlja samostojne oblike nepremoženjske škode.
VDS sodba Pdp 718/95 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Pri odmeri odškodnine je sodišče upoštevalo specifične okoliščine tožnika, ki je bil pred poškodbo učitelj telovadbe in rokometni trener, ter trajanje hudih telesnih bolečin in dolgotrajno zaskrbljenost zaradi posledic poškodbe.
VSL sodba II Cp 133/96 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo vpliv starosti oškodovanke na težjo prenosljivost bolečin in neugodnosti med zdravljenjem.
Sodba II Ips 21/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo bodoče bolečine in nevšečnosti zaradi predvidene operativne odstranitve osteosintetskega materiala.
Sodba II Ips 139/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da za utemeljitev višine odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti ni nujno podati odstotkovne ocene stopnje prizadetosti.
Sodba II Ips 986/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da je pri odmeri odškodnine za neutemeljen odvzem prostosti ključna individualizacija primera, ki pretehta nad primerjavo s konkretnimi zneski iz drugih sodnih odločb.
Sodba II Ips 400/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo specifično naravo poškodbe (poškodba palca roke), starost tožnika ter intenziteto telesnih in duševnih bolečin.
Sodba VIII Ips 15/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine pravilno upoštevalo, da so bile tožnikove težave zmanjšane življenjske aktivnosti deloma pogojene tudi z zdravstvenimi stanji, ki niso bila posledica obravnavanega škodnega dogodka (poškodba glave iz leta 1983, krčne žile, sladkorna bolezen).
Sodba II Ips 747/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da objava besedila skupaj s fotografijo moškega akta v satirični rubriki časopisa predstavlja nedopusten poseg v osebnostne pravice tožnika.
Sodba in sklep II Ips 757/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za mladoletno tožnico opozorilo, da je bila otrokova starost pri presoji intenzivnosti strahu in bolečin precenjena, kar je vodilo do znižanja prisojene odškodnine.
Sodba II Ips 180/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri poškodbi vrha sredinca z odprtim prelomom nohtnega izrastka, ki je povzročila le kratkotrajne bolečine in kratkotrajno nezmožnost za delo, niso podani pogoji za priznanje odškodnine za strah in zmanjšanje življenjskih aktivnosti.
Sodba VIII Ips 16/96 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi izgube očeta upoštevalo družinske razmere, vključno s številčnostjo družine in dejstvom, da je preživela mati ostala sama s tremi mladoletnimi otroki.
Sodba II Ips 656/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da tožnikove telesne poškodbe (zlom treh reber z manjšim pleuralnim izlivom) ne dosegajo praga kategorije velikih škod, ki bi utemeljevale visoko denarno zadoščenje.
Sodba II Ips 304/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo upoštevanje bodoče možne nagubanosti kože na poškodovanem mestu, ker je šlo za negotovo dejstvo, ki v trenutku odločanja ni bilo izkazano kot zanesljiva posledica.
VDS sodba Pdp 2355/94 — Višje delovno in socialno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da pri lahki telesni poškodbi (udarec v predel očesa) in kratkotrajnem zdravljenju (10 dni) zvišanje odškodnine ni utemeljeno, saj višina odškodnine 100.000,00 SIT ustreza intenzivnosti trpljenja.
Sodba II Ips 81/95 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretni zadevi zvišalo odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, medtem ko je zahtevek za odškodnino zaradi skaženosti zavrnilo.
VSL sodba II Cp 1035/95 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo oškodovankino mladost, poklic negovalke, ki zahteva visoko stopnjo telesne sposobnosti, ter dejstvo, da kot samohranilka s tremi otroki zaradi invalidnosti težko opravlja vsakodnevna gospodinjska opravila.
Sodba II Ips 765/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da se pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in strah lahko upoštevajo tudi specifične okoliščine, kot so visoke temperature med zdravljenjem in izredne razmere v državi.
Sodba II Ips 720/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je izpostavilo, da pomanjkanje razlogov o verodostojnosti izvedenskega mnenja in vzročni zvezi predstavlja bistveno kršitev postopka.
Sodba in sklep II Ips 376/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v tej zadevi poudarilo, da dosojena odškodnina za nepremoženjsko škodo ne more biti vezana na tujo valuto, temveč mora biti izražena v domači valuti.
Sodba II Ips 325/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo 5-odstotno zmanjšanje življenjske aktivnosti in dejstvo, da so skaženi deli telesa vidni, kar pri oškodovancu povzroča občutke manjvrednosti in sramu.
Sodba II Ips 233/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti presojalo vpliv poškodbe na oškodovančevo zmožnost opravljanja poklica in subjektivno dojemanje psihičnih težav.
Sodba II Ips 109/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavzelo stališče, da predhodna asimptomatska stanja oškodovanca ne smejo vplivati na znižanje odškodnine za zmanjšanje življenjske aktivnosti, če je poškodba povzročila opazne in nove omejitve v oškodovančevem vsakdanjem življenju.
Sodba II Ips 36/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo, da znižanje odškodnine s strani pritožbenega sodišča ni bilo utemeljeno, saj je bila prvostopenjska odškodnina za zmanjšanje življenjske aktivnosti v okviru primerljivih sodnih praks.
Sodba II Ips 973/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je poudarilo pomen primerljivosti odškodnin v podobnih primerih kot korektiv pri določanju višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodba II Ips 572/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je presodilo, da ravnanja sodelavcev tožene stranke niso dosegla intenzivnosti, ki bi utemeljevala odškodnino za razžalitev časti in dobrega imena.
Sodba II Ips 288/94 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru revizijsko poseglo v višino odškodnine za telesne bolečine zaradi zvina vratne hrbtenice z namenom poenotenja sodne prakse.
Sodba II Ips 655/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je potrdilo, da sta trajanje bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem ter utemeljena zaskrbljenost zaradi možnosti trajnih zdravstvenih posledic pravno relevantna dejavnika za odmero odškodnine za telesne bolečine in strah.
Sodba II Ips 617/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine upoštevalo 50-odstotno invalidnost oškodovanke, njeno starost (40 let) ter nezmožnost opravljanja del, ki zahtevajo hojo, stojo, poklekanje ali dvigovanje bremen.
VSL sodba II Cp 2067/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je priznalo odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti ožjega družinskega člana, ki je nastopila kot posledica padca veje drevesa na gostinskem vrtu.
VSL sodba I Cp 1436/93 — Višje sodišče v Ljubljani
-
Sodišče je poudarilo pomen uravnoteženosti odškodnine za različne oblike nepremoženjske škode (zmanjšanje življenjske aktivnosti, strah, skaženost) in njeno primerljivost s sodno prakso.
Sodba II Ips 232/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je v konkretnem primeru odškodnine za neutemeljeno odvzetost prostosti (pripor) znižalo prisojeni znesek, ker je ocenilo, da prvostopenjska odločitev presega ustaljene okvire za tovrstne primere.
Sodba II Ips 175/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri upoštevalo trajno naravo telesnih bolečin, 20-odstotno invalidnost tožnika ter intenzivnost strahu za izid zdravljenja.
Sodba II Ips 94/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine upoštevalo, da je tožnik utrpel lažje telesne poškodbe (udarnine), kar je vplivalo na končno višino zadoščenja.
Sodba II Ips 518/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri presoji višine odškodnine za zvin vratne, prsne in ledvene hrbtenice preverjalo pravilnost uporabe meril za odmero odškodnine za telesne bolečine, strah in zmanjšanje življenjske aktivnosti.
Sodba II Ips 804/2006 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je zavrnilo zahtevek za strah, ker tožniki niso podali zadostne trditvene podlage, sekundarni strah matere za otroke pa v konkretnih okoliščinah ni bil pravno priznan kot samostojna škoda.
Sodba II Ips 645/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri revizijski presoji poudarilo pomen pravilne valorizacije že plačanih zneskov odškodnine in ustreznega vrednotenja zmanjšanja splošnih življenjskih sposobnosti pri 55-letnem tožniku.
Sodba II Ips 634/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za 17-letno dekle upoštevalo trajne posledice poškodbe noge, postkomocijski sindrom ter vpliv poškodbe na izobraževalne možnosti in življenjske aktivnosti oškodovanke.
Sodba II Ips 615/92 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za neupravičeno odvzeto prostost presojalo vpliv prestane zaporne kazni na življenjsko pot oškodovanca v primerjavi z drugimi oblikami nepremoženjske škode.
Sodba II Ips 85/93 — Vrhovno sodišče
-
Sodišče je pri odmeri odškodnine za telesne bolečine izpostavilo potrebo po razmejitvi bolečin, ki so posledica škodnega dogodka, od bolečin, ki izvirajo iz oškodovankinega predhodnega zdravstvenega stanja.
Sodba II Ips 503/92 — Vrhovno sodišče