Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

statusni izrazi v prekrškovnem postopku Zakon o prekrških (ZP-1) uporablja različne termine za osebe v postopku glede na fazo in organ: kršitelj je oseba, zoper katero je začet postopek pred prekrškovnim organom, obdolženec je oseba, zoper ...
statusno preoblikovanje družb z izčlenitvijo Izčlenitev je oblika delitve kapitalske družbe, pri kateri se določbe o delitvi (drugi oddelek poglavja o delitvi v ZGD-1) smiselno uporabljajo tudi za ta postopek (623. člen ZGD-1). Ker zakon za izčl...
statusno preoblikovanje družbe Statusno preoblikovanje družbe, na primer iz delniške družbe v družbo z omejeno odgovornostjo, pomeni zgolj spremembo organizacijske oblike pravnega subjekta. Pri tem ne gre za pravno nasledstvo v smi...
statusno preoblikovanje gospodarske družbe Statusno preoblikovanje gospodarske družbe predstavlja spremembo pravnoorganizacijske oblike, pri čemer preoblikovana družba pravno nadaljuje svoje obstoj in ne pomeni nastanka nove pravne osebe ali p...
statusno preoblikovanje gospodarskih družb Statusna sprememba gospodarske družbe, kot je pripojitev, ne povzroči prenehanja že zapadlih davčnih obveznosti zavezanca. Davčna obveznost, ki je nastala pred nastopom pravnih posledic pripojitve, pr...
statusno preoblikovanje gospodarskih subjektov Statusno preoblikovanje pravnih oseb je dopustno le v okviru in pod pogoji, ki jih izrecno določa zakon. Medtem ko zakonodaja (51. člen ZZ, 666. člen ZGD-1) dopušča preoblikovanje zavodov v gospodarsk...
statusno preoblikovanje javnega vrtca Javni vrtec se lahko ustanovi kot samostojni vzgojno-izobraževalni zavod ali pa se organizira kot organizacijska enota drugega javnega zavoda oziroma druge pravne osebe (7. člen ZOFVI). Statusno preob...
statusno preoblikovanje podjetnika Pri statusnem preoblikovanju podjetnika s prenosom podjetja na kapitalsko družbo slednja kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja podjetnika v zvezi s prenesenim podjetjem. Družba...
statusno preoblikovanje pravne osebe Statusno preoblikovanje gospodarske družbe v drugo pravnoorganizacijsko obliko ne pomeni prenehanja pravnega subjekta, temveč zagotavlja pravno kontinuiteto subjekta v novi obliki (544. člen ZGD). Ker...
statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika Statusno preoblikovanje podjetnika (667. člen ZGD-1) se izvede s prenosom podjetja na novo ali prevzemno kapitalsko družbo. S tem prenosom družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna r...
statusno preoblikovanje v socialno podjetje Nepridobitna pravna oseba lahko pridobi status socialnega podjetja, če izpolnjuje pogoje iz 8. člena ZSocP, ki določa merila za tip A in tip B socialnega podjetja. Akt o ustanovitvi mora vsebovati dol...
statutarna omejitev prenosljivosti delnic Statutarna omejitev prenosljivosti delnic pri delniški družbi ni pravno učinkovita zgolj na podlagi spremembe statuta, vpisanega v sodni register, temveč mora biti skladna tudi z določbami Zakona o ne...
statutarna omejitev zastopanja Statutarna ali druga notranja omejitev pooblastil zakonitega zastopnika pravne osebe nima pravnega učinka proti tretjim osebam, ki so bile v dobri veri glede obsega zastopnikovih pooblastil (32. člen ...
statutarni zastopnik Statutarni zastopnik je oseba, ki pridobi upravičenje za zastopanje pravne osebe z imenovanjem na funkcijo, za katero statut v skladu z zakonom določa pridobitev tega upravičenja kot pravno posledico....
stava Stava je aleatorna pogodba, pri kateri je zaveza strank odvisna od bodočega negotovega dogodka, ki je obema strankama ob sklenitvi neznan. Od tega, katera trditev o izidu dogodka se uresniči, je odvis...
stavbna pravica Stavbna pravica nastane na podlagi zakona v primeru, ko sta lastnik zemljišča in lastnik zgradbe različni osebi, zgradba pa je bila zgrajena v skladu s predpisi, ki so veljali pred uveljavitvijo SPZ. ...
stavbna pravica ex lege Stavbna pravica na podlagi drugega odstavka 271. člena SPZ nastane z dnem uveljavitve zakona, kadar sta bila lastnik zemljišča in lastnik zgradbe ob uveljavitvi zakona različna. Čeprav pravica nastane...
stavbna pravica kot nepremičnina Vpis stavbne pravice kot nepremičnine v zemljiško knjigo ni vpis stvarne nepremičnine v stvarnopravnem smislu, temveč vpis tehnične narave, namenjen preglednejšemu prikazu stvarnopravnih razmerij (20....
stavbna pravica na grobnici Stavbna pravica po 271. členu SPZ se nanaša na zgradbe, ki so bile že pred uveljavitvijo zakona predmet lastninske pravice. Ker grobnice po predpisih, veljavnih pred uveljavitvijo SPZ, niso mogle biti...
stavbna pravica po zakonu Stavbna pravica, pridobljena po samem zakonu (ex lege), nastane v primeru, ko sta bila pred uveljavitvijo Stvarnopravnega zakonika (SPZ) lastnik zemljišča in lastnik zgradbe na njem različni osebi. Z ...