Pravni termini

Zbirka pravnih terminov iz sodne prakse slovenskih sodišč. Vsak termin vsebuje sodno izoblikovano definicijo (sentenco).

62.006 pravnih terminov

Iskanje po terminih

Vsi termini

večstanovanjska stavba Večstanovanjska stavba v smislu določb o evidentiranju zemljišča pod stavbo (64. člen ZEN) je vsaka stavba, ki ima več delov stavbe, vključno z dvostanovanjskimi stavbami. Takšna stavba je sestavljena...
večstranska kompenzacija Večstranska (multilateralna) kompenzacija je pogodbeni način prenehanja obveznosti, ki se po svoji pravni naravi razlikuje od enostranskega ali dvostranskega pobotanja (kompenzacije) po določilih 336....
večstranski pobot Večstranski pobot je način prenehanja obveznosti, pri katerem udeleženci medsebojne terjatve poravnajo brez dejanskega denarnega nakazila. Prenehanje obveznosti na tej podlagi ne pomeni, da prvotna ob...
večstransko pobotanje Večstransko pobotanje, znano tudi kot verižna kompenzacija, ni pobot v smislu določb o obligacijskem pravu (ZOR), temveč predstavlja posebno vrsto pogodbenih sporazumov o medsebojnih odpustih ali pora...
védenje gospodarske družbe Védenje gospodarske družbe kot pravne osebe se ne omejuje zgolj na védenje njenih zakonitih zastopnikov (poslovodstva), temveč vključuje tudi védenje zaposlenih ali drugih oseb, ki v hierarhiji družbe...
vedenje o goljufiji pri DDV Pri presoji pravice do odbitka vstopnega DDV v primerih vpletenosti v goljufive transakcije je odločilen subjektivni element, ali je davčni zavezanec vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija ...
vedenje o insolventnosti Za izpodbijanje pravnega dejanja se šteje, da je upnik vedel za insolventnost dolžnika, če so obstajali objektivni znaki, ki bi ga morali napotiti k preverjanju solventnosti. Med take znake sodijo zla...
védenje pravne osebe pri izpodbijanju dejanj Pri presoji subjektivnih pogojev za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (256. člen OZ) se védenje pravne osebe kot tretje osebe, v čigar korist je bilo pravno dejanje storjeno, presoja skozi véden...
vedenje prodajalca za napako Za presojo, da prodajalcu napaka ni mogla ostati neznana, morajo biti podani konkretni indici, iz katerih je mogoče zanesljivo in brez dvoma sklepati na obstoj prav te konkretne napake. Zgolj splošna ...
vedenje za napako Kupec ne izgubi pravic iz naslova stvarnih napak zaradi opustitve pregleda stvari ali zamude pri obvestitvi prodajalca, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana (465. člen OZ)...
vednost o insolventnosti Zgolj dejstvo prve zamude s plačilom dolžnika ne zadošča za zaključek, da bi moral upnik v tistem trenutku že vedeti za insolventnost dolžnika. Vednost o insolventnosti kot subjektivni pogoj izpodbojn...
vednost prodajalca o napaki Kupec ne izgubi pravice sklicevati se na stvarno napako, četudi je zamudil rok za pregled ali obvestitev o napaki, če je bila prodajalcu napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana (465. člen OZ). Za ...
velika količina eksploziva Pojem velike količine eksploziva pri kaznivem dejanju nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi (310. člen KZ) je pravni standard, ki ga sodišče presoja glede na nevarnost snov...
velika količina orožja Opredelitev velike količine orožja kot kvalifikatorne okoliščine kaznivega dejanja (310. člen KZ) ni določljiva zgolj s številčno vrednostjo, temveč je soodvisna od okoliščin primera. Pri presoji je t...
velika količina orožja ali streliva Pri presoji obstoja kvalificirane oblike kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali razstrelilnimi snovmi (drugi odstavek 310. člena KZ) predstavlja kriterij 'velike količine' ...
velika malomarnost Velika malomarnost kot predpostavka za povrnitev stroškov gasilske intervencije (43. člen ZGas) je podana, kadar subjekt pri opravljanju svoje dejavnosti ravna v nasprotju s pravili stroke in standard...
velika malomarnost v zavarovalnem pravu Velika malomarnost kot izključitveni razlog za zavarovalno kritje je podana takrat, ko je nastanek zavarovalnega primera običajna in pričakovana posledica zavarovančevega ravnanja. Za razliko od navad...
velika nehvaležnost Velika nehvaležnost kot pravni standard za preklic izročilne pogodbe (115. člen ZD) zahteva hujšo kršitev zakonite ali moralne dolžnosti izročilojemalca do izročitelja. Pri presoji teže kršitve se smi...
velika nehvaležnost obdarjenca Velika nehvaležnost kot razlog za preklic darilne pogodbe je podana, kadar obdarjenec zoper darovalca zagreši tako poškodbo na telesu, časti, svobodi ali premoženju, da bi bilo zoper njega mogoče spro...
velika premoženjska korist Velika premoženjska korist je zakonski znak, ki kvalificira nekatera kazniva dejanja zoper premoženje in gospodarstvo ter vpliva na višino zagrožene kazni in s tem na dolžino zastaralnih rokov. Meja z...