TFL Glasnik - številka 1, leto 2026, 13.1.2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
KOLUMNA
Zlata Tavčar
Novo leto, novi začetki in nove zmage – klasika?
Želim si tudi več vzpodbude in pozitivnega razmišljanja o podjetništvu v Sloveniji. In o delu kot vrednoti. Vse to je nekako odšlo iz agende.
TEMA TEDNA
Mag. Bećir Kečanović
S silogizmom in smislom prava k novi paradigmi preživetja
S tem člankom nadaljujem iskanje smisla v pravu.[1] Pri tem še vedno vztrajam v vlogi praktika, aktivnega državljana in občana raziskovalca.[2] Povzeto po akad. prof. dr. Marijanu Pavčniku, pri operativni razlagi[3] ter pri normativni integraciji skupnih vrednot v okviru sociologije prava in zakonodajne misli zasl. prof. dr. Albina Igličarja.[4]
ČLANKI
Nataša Samec Berghaus in Boštjan Koritnik
V Švici pet metod nekonvencionalne medicine krije obvezno zdravstveno zavarovanje – kaj pa pri nas?*
V Sloveniji spominja ureditev nekonvencionalne medicine na »lov na čarovnice«: razen omejeno dostopne akupunkture (kot protibolečinske terapije) je zdravnikova terapevtska svoboda pri uporabi nekonvencionalnih metod sankcionirana. V Švici je pet metod nekonvencionalne medicine vključenih v obvezno zdravstveno zavarovanje, če jih izvajajo zdravniki z dodatnimi znanji; že študente medicine se osnovno izobražuje tudi o različnih metodah. Tudi v preostali Evropi se spoštuje pluralizem metod zdravljenja kot del zdravniške službe. Če pa zdravnik v Sloveniji uporabi npr. fitoterapijo, homeopatijo, osteopatijo ali antropozofsko medicino, to Zakon o zdravniški službi napačno obravnava kot »zdravilsko dejavnost« in določa obvezen začasni odvzem licence za čas izvajanja oziroma nemožnost podelitve licence in predvideva še prekršek. Pri tem ni odločilno, ali je bila metoda v konkretnem primeru strokovno utemeljena, varna in uporabljena ob informirani privolitvi pacienta. To ne varuje pacientov, temveč sankcionira metodo namesto nestrokovnosti.
ČLANKI
mag. Maja Hmelak
Tematska zahteva za kibernetsko varnost
V letu 2024 je bil prenovljen Mednarodni okvir strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju (angl. International Professional Practices Framework - IPPF), ki v osrednji del poleg standardov vključuje tudi tematske zahteve (angl. Topical Requirements). Gre za novo, obvezno sestavino okvira, katere namen je izboljšati doslednost, strokovnost in primerljivost notranjerevizijskih poslov na področjih z visoko stopnjo tveganja. Tematske zahteve določajo minimalna osnovna merila za presojo treh ključnih vidikov: upravljanja, obvladovanja tveganj in notranjega kontroliranja. Februarja 2025 je bila izdana prva tematska zahteva, ki se nanaša na kibernetsko varnost, skupaj z obsežnim uporabniškim priročnikom. Tema je še posebej aktualna, ker je Slovenija v letu 2025 sprejela nov Zakon o informacijski varnosti (ZInfv-1), s katerim je bil v nacionalni pravni red prenesen zahteven evropski regulativni okvir - Direktiva (EU) 2022/2555 o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti (NIS 2). Zakon širi krog zavezancev na številne organizacije v javnem sektorju in uvaja obveznosti, kot so imenovanje odgovornih oseb, izvajanje varnostnih ukrepov in poročanje o incidentih. S tem dobiva področje kibernetske varnosti večji pomen tudi z vidika notranje revizije, ki bo morala v prihodnje vse pogosteje presojati, kako organizacije obvladujejo ta tveganja - in ali to počnejo skladno s predpisi. Tematska zahteva za kibernetsko varnost ponuja standardiziran in praktično uporaben okvir, ki je za notranje revizorje lahko orodje za učinkovito in skladno izvedbo revizij na tem zahtevnem področju.
ČLANKI
Barbara Maier, Darinka Kamenšek
Pripravljeni na direktivo glede poročanja podjetij o trajnosti (CSRD)? Kaj kaže primerjalna analiza slovenskih podjetij
Z začetkom leta 2025 so v obvezno uporabo stopili Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti (CSRD), Evropski standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS) in novela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M). Le ti zahtevajo od podjetij obvezno in poenoteno pripravo poročil o trajnostnosti in na novo uokvirjajo ter širijo nabor obveznikov k nefinančnemu poročanju. Prve priprave poročil o trajnostnosti po navedenih normah, določeni zavezanci pripravljajo že v tem letu za poslovno leto 2024. Obravnavana tematika je, podobno kot v celotni Evropski uniji, tudi v slovenskem poslovnem prostoru zelo aktualna in predvsem zelo kompleksna, kar je pokazala v nadaljevanju omenjena analiza Visoke šole za računovodstvo in finance iz leta 2023, kot tudi aktualna, ki jo obravnavamo danes. Enako je opaziti tudi v odzivih stroke; npr. Agencije za nadzor nad revidiranjem ali Gospodarske zbornice Slovenije. Oboji so kritični tako do samih predpisov kot tudi do nerazumevanja obveznikov k poročanju vsebine zakonodajnih zahtev in zahtev standardov. V tem članku predstavljamo izsledke primerjalne analize slovenskih podjetij, ki že poročajo, in tistih, ki se pripravljajo na poročanje o trajnostnosti po direktivi CSRD in ZGD-1M.