TFL Glasnik - številka 7, leto 2026, 10. 03. 2026
TFL Glasnik je brezplačni e-tednik s strokovnimi članki z davčnega, računovodsko-finančnega in pravnega področja ter intervjuji s priznanimi slovenskimi strokovnjaki in podjetniki.
dr. Rok Čeferin
dr. Miha Juhart
asist. Boštjan Koritnik
dr. Nataša Pirc Musar
odv. Andrej Razdrih
dr. Vasilka Sancin
dr. Grega Strban
dr. Metka Tekavčič
Želite dostop do člankov TFL Glasnika?
Brezplačna registracija
IZBRANO
Zlata Tavčar (napisano s pomočjo umetne inteligence)
AI×Pravo Konferenca 2026: Kjer se umetna inteligenca sreča s pravom
Umetna inteligenca sicer (še) ne more nadomestiti sodnika ali odvetnika, a že zdaj dramatično spreminja hitrost, natančnost in dostopnost pravnih storitev. Ravno zato so taki dogodki ključni – ne le za izobraževanje, temveč za soustvarjanje pravil igre za naslednje desetletje.
TEMA TEDNA
Andraž Teršek
Medijska »resnica« proti pravni dejanskosti: doktrinarna analiza procesne kontaminacije javnega prostora na primeru oddaje »Tarča«*
Članek analizira ustavnopravne in doktrinarne implikacije sodobnega medijskega poročanja o kazenskih postopkih na primeru javnega medija. Avtor razvija izvirno tezo o nastanku "sivega območja prava", kjer medijska uporaba procesnih dokumentov (npr. magnetogramov prisluhov) ustvarja neizbrisljivo podobo krivde, še preden o zadevi odloči sodišče. Ključni prispevek članka je vzpostavitev distinkcije med dejansko resnico in pravno relevantno nezakonitostjo; avtor dokazuje, da je prikazovanje pravno dopustnih dejanj kot kriminalnih ravnanja grob poseg v osebnostne pravice. Prispevek poziva k nujnemu doktrinarnemu premiku v sodni praksi, ki bi moral strožje ločevati med legitimno politično polemiko (ad rem) in uničujočim osebnim napadom (ad personam).
ČLANKI
doc. dr. Luigi Varanelli
Pravila dokazovanja vzročne zveze
Vzročna zveza je povezava med dogodkoma. Kronološko prvi dogodek se obravnava kot vzrok, dogodek, ki temu sledi, pa kot posledica. Ugotavljanje vzročne zveze med različnimi materialnimi (naravnimi) pojavi ni bistvenega pomena le v naravoslovnih vedah, kjer je pravzaprav ta koncept tudi nastal in se razvil, temveč tudi v pravnih vedah, saj odgovornost temelji na pripisovanju določene posledice določenemu subjektu pravnega reda, naj bo to civilna ali kazenska odgovornost. Odgovornost brez vzročne zveze ne bi imela nobenega smisla.
ČLANKI
Nina Kelemen
Od skladnosti k vrednosti: trajnostna razkritja, upravljanje in konkurenčnost
V letu 2026 velika podjetja vstopajo v drugo leto obveznega trajnostnega poročanja po CSRD-ju in ESRS-jih, pri čemer se težišče postopno premika od izpolnjevanja zahtev k bolj kakovostnim razkritjem in tesnejši povezavi trajnostnosti s strategijo. Ob tem se krepi pričakovanje deležnikov glede večje transparentnosti, pravočasnega prepoznavanja in obvladovanja tveganj ter odgovornega ravnanja, podprtega z dokazili. Trajnostno poročanje se posledično utrjuje kot standardiziran in primerljiv sistem, pri čemer evropsko načelo dvojne pomembnosti podjetja usmerja k celovitejšemu pogledu. V času večje geopolitične negotovosti se vse bolj uveljavlja t. i. trajnostnost 2.0 – pragmatičen pristop, ki temelji na odpornosti, jasnem lastništvu in odgovornostih, vitkih procesih, učinkovitem upravljanju podatkov in notranjih kontrolah ter komunikaciji z integriteto.
ČLANKI
Rebeka Reven
Položaj dolžnika v izvršilnih in podobnih postopkih: zgodovinski pregled od prvih civilizacij do srednjega veka
Avtorica obravnava položaj dolžnika v izvršilnih in podobnih postopkih od prvih civilizacij do srednjega veka. Preučuje ureditve v Babilonu, antični Grčiji, starem Rimu in srednjem veku, s poudarkom na postopnem omejevanju samopomoči upnika ter posledičnem razvoju izvršilnih postopkov. Prav tako analizira, kako so v posameznih obdobjih razumeli pojem premoženje dolžnika, kar je bistveno vplivalo na pojav ujetništva oziroma zasužnjevanja dolžnikov. Iz obravnavanih obdobij izhajajo trije pomembnejši mejniki razumevanja premoženja dolžnika: (1.) upnik ima pravico do dolžnikove osebe, kar v praksi pomeni, da je lahko dolžnika ubil, zasužnji ali prodal; (2.) upnik ima pravico poseči po celotnem premoženju dolžnika ter (3.) upnik ima pravico do tega, da se dolžniku zaseže in proda posamezno premoženje, on pa se iz tega poplača.