Nalaganje dokumenta...
Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija
OBJAVLJENO V: Uradni list RS 58-3255/2010, stran 8763 DATUM OBJAVE: 20.7.2010
VELJAVNOST: od 28.7.2010 / UPORABA: od 28.7.2010
RS 58-3255/2010
Verzija
1 / 1
Čistopis se uporablja od 28.7.2010 do nadaljnjega. Status čistopisa na današnji dan, 6.4.2026: ŠE V OBDELAVI.
Uradni list RS, št. 58/10
3255. Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija
Občinski svet Občine Litija je na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), Pravilnika o podrobnejši vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07) in 16. člena Statuta Občine Litija (Uradni list RS, št. 18/04, 33/06 in 139/06) ter sprejetega Sklepa o pripravi prostorskega načrta Občine Litija (Uradni list RS, št. 103/07) na 37. redni seji dne 8. 7. 2010 in 3. korespondenčni seji dne 14. 7. 2010 sprejel
O D L O K
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija
o Občinskem prostorskem načrtu Občine Litija
I. UVODNE DOLOČBE
(uvod)
(1)
S tem odlokom se sprejme Občinski prostorski načrt Občine Litija (v nadaljevanju: OPN), ki nadomešča do sedaj veljavni Dolgoročni in družbeni plan Občine Litija za obdobje 1986-90-2000 (Uradni list SRS, št. 4/89, 14/87 in Uradni list RS, št. 34/90, 40/92, 20/94, 63/99, 5/04, 51/04 in 126/04) ter Odlok o prostorskih ureditvenih pogojev za območje Litije in Šmartna (Uradni list SRS, št. 22/88, Uradni list RS, št. 89/02, 7/04, 51/04 in 100/06) za območje Občine Litija.
(2)
Občinski prostorski načrt je prostorski akt, s katerim se ob upoštevanju usmeritev iz državnih prostorskih aktov, razvojnih potreb občine in varstvenih zahtev, določijo cilji in izhodišča prostorskega razvoja občine, načrtujejo prostorske ureditve lokalnega pomena ter določijo pogoji umeščanja objektov v prostor.
(3)
OPN velja na celotnem območju občine.
(vsebina in sestavine odloka)
(1)
OPN sestavljata tekstualni in grafični del, ki se delita na strateški in izvedbeni del.
(2)
Besedilo OPN obsega naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Končne določbe
V. Priloge:
-
Priloga 1 - Vrste dovoljenih gradenj nezahtevnih in enostavnih objektov po namenski rabi stavbnih zemljišč namenjenim stanovanjem, centralnim dejavnostim, proizvodnim dejavnostim in posebnih območjih,
-
Priloga 2 - Usmeritve za OPPN ter posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja,
-
Priloga 3 - Seznam enot urejanja prostora,
-
Priloga 4 - Seznam enot urejanja prostora, ki ležijo delno ali v celoti na poplavnih območjih.
(3)
Grafični del strateškega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+-----------+-------------------------------------+------------+ |Številka |Karta |Merilo | +-----------+-------------------------------------+------------+ |01 |2.1.1 Zasnova prostorskega razvoja |1:50.000 | +-----------+-------------------------------------+------------+ |02 |2.1.2.1 Zasnova prometnega omrežja |1:50.000 | +-----------+-------------------------------------+------------+ |03 |2.1.2.2 Zasnova gospodarske javne |1:50.000 | | |infrastrukture | | +-----------+-------------------------------------+------------+ |04 |2.1.2.3 Zasnova energetske |1:50.000 | | |infrastrukture | | +-----------+-------------------------------------+------------+ |05 |2.1.3 Zasnova okvirnih območij |1:50.000 | | |razpršene gradnje in območij | | | |razpršene poselitve | | +-----------+-------------------------------------+------------+ |06 |2.1.4.1 Usmeritve za razvoj poselitve|1:50.000 | +-----------+-------------------------------------+------------+ |07 |2.1.4.2 Usmeritve za razvoj v krajini|1:50.000 | +-----------+-------------------------------------+------------+ |08 |2.1.4.3 Usmeritve za določitev |1:50.000 | | |namenske rabe zemljišč in prostorskih| | | |izvedbenih pogojev | | +-----------+-------------------------------------+------------+
(4)
Grafični del izvedbenega dela OPN vsebuje naslednje karte:
+------------+---------------------------------------+---------+ |Številka |Karta |Merilo | +------------+---------------------------------------+---------+ |1 |Pregledna karta občine z razdelitvijo |1:50.000 | | |na liste | | +------------+---------------------------------------+---------+ |2 |Pregledna karta občine s prikazom |1:50.000 | | |osnovne namenske rabe in ključnih | | | |omrežij gospodarske javne | | | |infrastrukture | | +------------+---------------------------------------+---------+ |3 |Prikaz območij enot urejanja prostora, |1:5.000 | | |osnovne oziroma podrobnejše namenske | | | |rabe prostora in prostorskih izvedbenih| | | |pogojev | | +------------+---------------------------------------+---------+ |4 |Prikaz območij enot urejanja prostora |1:5.000 | | |in prikaz javne gospodarske | | | |infrastrukture | | +------------+---------------------------------------+---------+
(uporabljeni izrazi)
(1)
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1.
Atrijska hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem in z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem (atrijem), h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori.
2.
Bruto tlorisna površina (BEP) stavbe je skupna površina vseh etaž nad nivojem terena, s svetlo višino nad 2,20 m, izračunana po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BEP se ne upoštevajo površine nepokritih balkonov in odprtih teras.
3.
Dozidava oziroma nadzidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50% obstoječe BEP objekta. Dozidava ali nadzidava večja od 50% obstoječe BEP oziroma dozidava ali nadzidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt, pomeni novogradnjo objekta. Dozidan oziroma nadzidan del objekta je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta.
4.
Drevnina so drevesa, grmi in vzpenjavke z olesenelimi nadzemnimi deli.
5.
Dvojček je prosto stoječa stanovanjska stavba. Sestavljata ga dve enaki stanovanjski hiši s po enim stanovanjem, ki stojita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločeni parceli objekta in ločena vhoda.
6.
Enodružinska hiša je prosto stoječ stanovanjski objekt, ki obsega največ dve stanovanji s skupnim vhodom, ter lahko ima do 50% BEP namenjene za okolje nemoteči poslovni dejavnosti in je po obliki in strukturi prilagojen gradbeni strukturi enodružinskih hiš.
7.
Enota urejanja prostora (v nadaljevanju: EUP) je območje, ki obsega naselje, del naselja ali del odprtega prostora, na katerem se določi namenska raba prostora in dopustna izraba prostora ter omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine ter za posamezne vrste posegov v prostor določijo enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
8.
Etaža je del stavbe med dvema stropoma, ki ima višino obodnega zidu v najnižjem delu višjo od 1,20 m.
9.
Etažnost objekta je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), mansarda (M), terasa (T) in nadstropje (N).
10.
Faktor gradbene prostornine na parcelo, namenjeno gradnji (v nadaljevanju: FP) se določi kot razmerje med bruto prostornino objekta in površino celotne parcele, namenjene gradnji, pri čemer je bruto prostornina objekta zmnožek zazidane površine objekta in povprečne višine objekta nad nivojem terena.
11.
Faktor izrabe parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: FI), se določi kot razmerje med bruto etažna površino objekta (BEP) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
12.
Faktor odprtih javnih površin (v nadaljevanju: FJP) je razmerje med površino zelenih oziroma odprtih javnih površin (zelenice, parki, trgi), ki služijo skupni rabi prebivalcev obravnavanega območja (enote urejanja prostora, naselja) ter ne služijo kot javne prometne površine oziroma niso del odprtih bivalnih površin objektov, ter celotno površino obravnavanega območja.
13.
Faktor zazidanosti parcele, namenjene gradnji (v nadaljevanju: FZ) je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z enostavnimi objekti) in celotno površino parcele, namenjene gradnji.
14.
Faktor zelenih površin (v nadaljevanju: FZP) se izrazi v odstotkih odprtih bivalnih površin glede na faktor izrabe parcele, namenjene gradnji objekta. Za odprte bivalne površine se štejejo zelene površine in tlakovane površine, namenjene zunanjemu bivanju, ki ne služijo kot prometne površine ali komunalne funkcionalne površine (npr. dostopi, dovozi, parkirišča, prostori za ekološke otoke).
15.
Frčada je funkcionalni strešni arhitekturni element za osvetlitev mansardnih ali podstrešnih prostorov.
16.
Funkcionalno drevo je drevo z obsegom debla min. od 18-20 cm na višini 1,0 m od tal po saditvi in višino debla min. 2,2 m.
17.
Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom ter tista gospodarska infrastruktura, ki je kot taka določena z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
18.
Gostinski vrt je prostor zunaj gostinskega objekta, namenjen gostinski dejavnosti.
19.
Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
20.
Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
21.
Kap objekta je najnižja točka strešine objekta. V primeru, ko predvideni objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, se kot kap štejejo tudi vsi horizontalni lomi strešine, ki presegajo polovico celotne horizontalne dolžine najnižje kapi te strešine.
22.
Klet (v nadaljevanju: K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in kjer je več kot 50% bruto volumna vkopanega.
23.
Komunalna oprema so:
-
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja,
-
objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna,
-
objekti grajenega javnega dobra (občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine ...).
24.
Legalno zgrajeni objekt je objekt, za katerega gradnjo je bilo izdano predpisano upravno dovoljenje ali je zgrajen pred 31. decembrom 1967.
25.
Lice stanovanjske stavbe je fasada, kjer so odprtine dnevnih bivalnih prostorov stanovanja, kot so dnevna soba, kuhinja.
26.
Mansarda (v nadaljevanju: M) je podstrešje namenjeno bivanju.
27.
Nadstropja (v nadaljevanju: N) so vse etaže stavbe nad pritličjem. Nadstropje v zadnji etaži se lahko izdela tudi kot mansarda ali terasa.
28.
Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
29.
Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja, kakor tudi da se objekt, za katerega je bila z gradbenim dovoljenjem dovoljena nadomestna gradnja, v predpisanem roku ni odstranil.
30.
Nestanovanjska stavba je objekt v katerem ni stanovanjskih površin.
31.
Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
32.
Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi.
33.
Okoljska infrastruktura so objekti, vodi in naprave za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, za čiščenje in odvajanje odpadnih vod, za ravnanje z odpadki in za odlaganje odpadkov.
34.
Oskrbovana stanovanja so stanovanja za starejše, ki so arhitektonsko prilagojena starejšim in gibalno omejenim ljudem z lastnim gospodinjstvom v večstanovanjski stavbi ali v drugi obliki strnjene gradnje.
35.
Osnovna oskrba prebivalcev vključuje osnovno šolo, vrtec, trgovino, storitvene in servisne dejavnosti.
36.
Otroško igrišče je prostor za potrebe otroške igre, opremljen z urbano opremo in zasajen z drevesno in grmovno vegetacijo; lahko je namenjeno eni ali različnim starostnim skupinam, lahko je samostojna ureditev ali ureditev načrtovana v sklopu parka ali drugega območja.
37.
Parcela objekta je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, na katerem stoji objekt vključno z urejenimi površinami, ki služijo temu objektu oziroma na katerem je predviden objekt vključno z urejenimi površinami, ki bodo služila temu objektu. Kot parcela objekta se štejejo tudi gradbene parcele objektov oziroma funkcionalna zemljišča objektov po prejšnjih predpisih.
38.
Podstrešje je prostor pod poševno streho, z višino kapnega zidu največ 1,20 m. Če je kapni zid višji, se podstrešje šteje za etažo.
39.
Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
40.
Praviloma - izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka, da pa je dovoljeno odstopanje od njih, če jih zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno upoštevati, kar je potrebno obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.
41.
Pretežno pomeni najmanj 70%.
42.
Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče. Zunanja meja priobalnih zemljišč sega na vodah 1. reda 15 metrov od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa pet metrov od meje vodnega zemljišča.
43.
Pritličje (v nadaljevanju: P) je del stavbe, katerega prostori se nahajajo neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najvišje kote terena ob objektu.
44.
Raščen teren so površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode.
45.
Regulacijske črte (regulacijska linija, gradbena meja in gradbena linija) se praviloma uporabljajo za določevanje meja javnega prostora, do katerega se lahko načrtujejo in gradijo objekti.
-
regulacijska linija (v nadaljevanju: RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v privatni lasti in praviloma sovpadajo z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra;
-
gradbena meja (v nadaljevanju: GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
-
gradbena linija (v nadaljevanju: GL) je črta, na katero morajo biti z enim robom - s fasado postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljišču ob tej črti;
-
gradbena meja v nadstropju (v nadaljevanju: GMn) je črta nad pritlično etažo, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča;
-
okvirno načrtovano območje javnega dobra je območje, praviloma predstavlja območje varovalnega koridorja GJI ali druge oblike javnega dobra.
46.
Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %.
47.
Sleme je vrhnji rob ostrešja ali stični rob strešin in je hkrati najvišja točka strehe.
48.
Sonaravno urejanje vodotokov je urejanje vodotokov ob upoštevanju hidroloških, ekoloških, krajinskih in drugih vidikov.
49.
Sprememba namembnosti je izvedba del, ki niso gradnja in zaradi katerih ni potrebna rekonstrukcija ter s katerimi se ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo namena objekta oziroma njegovega dela, da se povečajo vplivi objekta na okolico.
50.
Spremljajoča dejavnost je tista dejavnost, ki ni zajeta v osnovni namenski rabi, a se jo nanjo lahko umešča pod pogojem, da na osnovno namensko rabo nima negativnih vplivov.
51.
Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 60 % bruto etažnih površin namenjenih bivanju.
52.
Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
53.
Strnjena gradnja je gradnja stanovanjskih objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
54.
Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
55.
Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
56.
Varovalni koridor gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, v katerem gradnja objektov pred izgradnjo objektov, katerim so koridorji namenjeni, ni dopustna. Dopustni so posegi v prostor pod pogoji tega odloka in s posebnim soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca v skladu s predpisi.
57.
Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
58.
Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
59.
Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
60.
Vila blok je do šest stanovanjski objekt višine do P+2 (oziroma do P+1+M, P+1+T). Zasnova objekta in zunanja ureditev izražata individualne programske posebnosti (velika površina bivalnih prostorov, bogata stopnišča, balkoni in terase, oblikovan vrt ipd.). Vila ima poudarjen reprezentativni in simbolni značaj ter izraža arhitekturno-oblikovne značilnosti obdobja, v katerem je bila zgrajena.
61.
Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe.
62.
Vodno zemljišče je zemljišče, na katerem je voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in biološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem. Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom, do izrazite geomorfološke spremembe. Vodno zemljišče stoječih voda obsega dno stoječih voda, vključno z bregom, do najvišjega zabeleženega vodostaja. Za vodno zemljišče se štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno še poplavlja, močvirja in zemljišče, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor.
63.
Vrstna hiša je stanovanjska stavba z enim stanovanjem, zgrajena v strnjenem nizu najmanj treh zaporedno zgrajenih hiš enakih gabaritov.
64.
Vrtiček je površina za pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe.
65.
Vrtičkarstvo je prostočasna dejavnost, ki vključuje pridelovanje vrtnin in gojenje okrasnih rastlin za lastne potrebe, in se izvaja na posebej za tako dejavnost urejenih površinah.
66.
Vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba. Pri vzdrževanju je potrebno ohraniti oziroma zagotoviti prvotne kakovostne fasadne elemente. Vzdrževanje obsega redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist.
67.
Zaselek je naselje z največ 10 manj zahtevnimi objekti.
68.
Zbiralnica ločenih frakcij je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje posameznih ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe te frakcije prepuščajo.
69.
Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
70.
Zelena streha je streha, ki jo pokriva zemljina z vegetacijskim slojem.
71.
Zelene površine naselja so površine namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.
72.
Zidanica je gospodarski objekt, maksimalne tlorisne površine 35 m2, za pridelavo in shranjevanje vina in na osnovi grozdja izdelanih produktov ter drugih kmetijskih pridelkov, predvsem sadja.
(2)
Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja prostorskega načrtovanja in graditve objektov.
II. STRATEŠKI DEL
II.1 Splošne določbe
(vsebina strateškega dela)
Besedilo strateškega dela OPN vsebuje naslednja poglavja:
1.
Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine;
2.
Zasnova prostorskega razvoja občine;
3.
Zasnova gospodarske javne infrastrukture;
4.
Usmeritve za razvoj poselitve in za prenovo;
5.
Usmeritve za razvoj v krajini;
6.
Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč;
7.
Usmeritve za določitev prostorskih izvedbenih pogojev.
II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II.2.1 Izhodišča prostorskega razvoja občine
(usmeritve iz hierarhično nadrejenih prostorskih aktov in prostorsko odgovarjajočih sektorskih dokumentov)
V prostorskem aktu so upoštevana izhodišča in usmeritve iz naslednjih dokumentov:
-
Strategija prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04);
-
Prostorski red Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04);
-
Programa razvoja podeželja 2004-2006 za Republiko Slovenijo (Uradni list RS, št. 116/04);
-
Sektorski nacionalni programi oziroma njihovi operativni programi;
-
Dolgoročni razvojni program Občine Litija 2007-2015;
-
Strategija razvoja turizma v Občini Litija;
-
drugi akti, s katerimi se na podlagi predpisov načrtuje razvoj oziroma širitev posameznih objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
(stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1)
Občina Litija leži v osrednjem delu Slovenije, v celoti na območju Posavskega hribovja. Spada v Osrednjeslovensko statistično regijo. Meji na Mestno občino Ljubljana, občine Dol pri Ljubljani, Moravče, Zagorje ob Savi, Radeče, Sevnica, Trebnje, Šmartno pri Litiji in Šentrupert. Občina Litija v današnjem obsegu obstaja od leta 2002, ko se je od enotnega ozemlja bivše občine odcepila novo nastala Občina Šmartno pri Litiji, skupaj s 55 naselji.
(2)
Občina Litija meri 227 km2. Na območju Občine Litija je ustanovljenih 12 krajevnih in ena mestna skupnost: MS Litija, KS Breg - Tenetiše, KS Jevnica, KS Kresnice, KS Ribče, KS Sava, KS Spodnji Log, KS Hotič, KS Dole, KS Gabrovka, KS Konjšica, KS Polšnik in KS Vače. Položaj občine ob reki Savi, kjer potekata tudi pomembni prometni (cestna in glavna železniška) povezavi z vzhodom, vpliva na poselitev in gospodarski razvoj (zlasti osrednjega dela). Kaže se v večji gostoti poseljenosti na območju mesta Litije.
(3)
Občina je imela po statističnih podatkih v letu 2006 14.664 prebivalcev. Gostota poselitve je znatno nižja od slovenskega povprečja, samo 64.59 prebivalca na km2. Demografske analize kažejo, da je v desetletnem obdobju 1991-2002 število prebivalstva naraslo za 669 prebivalcev. Rast se nadaljuje tudi v zadnjem obdobju (2003-2006), in sicer za 224 prebivalcev. Podatkov pa zaradi odcepitve dela ozemlja občine med seboj ni mogoče primerjati. V nasprotju od ostalih občin Osrednjeslovenske regije ima Litija najnižjo rast prebivalstva po letu 1991, ko je regija doživela in še doživlja največje valove priseljevanja predvsem v občine izven obroča Mestne občine Ljubljana. V občini prevladujejo prebivalci s srednješolsko izobrazbo. Trend naraščanja višje in visoke izobrazbe je opaznejši v zadnjih letih, precejšen pa je še vedno odstotek tistih, ki imajo končano samo osnovno šolo (35%).
(4)
Gospodarstvo v občini je slabo razvito, po socialnih kazalcih pa močno podhranjeno, saj ne nudi dovolj zaposlitvenih možnosti, da bi samo vzpodbujalo rast prebivalstva. Model rasti, ki ga opazujemo v Občini Litija, tako ustvarja vse večje dnevne delovne migracije z negativnimi posledicami in je zato vprašljiv z vidika strategije razvoja občine. Z vidika socialno ekonomskih kriterijev je pomemben problem občine tudi premočna zastopanost tekstilne in pohištvene industrije v ponudbi delovnih mest, ker gre za delovno intenzivno panogo, bo le ta morala dvigniti produktivnost oziroma seliti proizvodnjo na območja z cenejšo delovno silo, kar pomeni, da lahko pričakujemo še nadaljevanje zniževanja delovnih mest, ki ga doslej ni nadomeščala rast v drugih dejavnostih.
(5)
V Občini Litija je 107 naselij. Občinsko središče je naselje Litija, ki je s 6.420 prebivalci (popis 2002) tudi največje naselje v občini. Z odcepom dela občine je mesto Litija še vedno ostalo občinsko središče. V naselju so poleg sedeža občine in objektov družbene infrastrukture tudi poslovna cona, bančna ekspozitura ter številne obrtno-storitvene dejavnosti. Občina je širšem gravitacijskem območju Ljubljane ter z njim dobro povezana. Glede na trende preseljevanja iz mestnih središč (zlasti Ljubljane) na obrobja, je pričakovati delne pritiske na poselitev tudi v Občini Litija.
(6)
V Litiji sta dve popolni devetletni osnovni šoli, prav tako pa je popolna devetletka organizirana tudi v Gabrovki, Vačah in Dolah pri Litiji. Pouk na osnovnih šolah se v dveh triadah izvaja še v Hotiču, Jevnici, Kresnicah, Savi pri Litiji ter Polšniku. Po statističnih podatkih SURS v Občini Litija trenutno delujejo 3 vrtci na 9 lokacijah. Od srednjih šol v Litiji deluje gimnazija. V Litiji obratuje zdravstveni dom, deluje še lekarna na dveh izpostavah, nekaj je privatnih ambulant. V drugih naseljih občine ne deluje nobeden od objektov zdravstvenega varstva. Društvena dejavnost je na območju Občine Litija dobro razvita, še posebej na področju kulture (zborovsko petje, različna druga kulturna društva) in športa (nogometni klubi, kolesarji, lokostrelci, planinci itd.), tudi turizma (4 društva) ter drugih dejavnosti (čebelarji, upokojensko društvo, radioamaterji).
(7)
Na področju ljubiteljske kulture je registriranih 30 različnih kulturnih društev. Njihovo delo usmerjata in koordinirata Zveza kulturnih društev (ZKD) na občinskem nivoju in Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (OI JSKD) na medobčinski in državni ravni. Podeželski kulturni krajini dajejo poseben pečat zlasti vaška jedra s kmečko arhitekturo in arheološko najdišče v severozahodnem delu Slovenije (tudi geometrično središče Slovenije). V Litiji deluje Javni zavod za kulturo, ki med drugim skrbi in ureja muzejske zbirke, kulturno in naravno dediščino ter prireja likovne in druge razstave.
(8)
Zaradi razgibanosti reliefa in geološke podlage je kmetijstvo skromno razvito. V občini je po popisu kmetijskih gospodarstev iz leta 2000 (takrat še enotna občina skupaj s Šmartnim pri Litiji) skupaj 1093 kmetij, ki imajo v uporabi 17613,60 ha zemljišč, od tega je 6808,12 ha kmetijskih. Povprečna kmetija v Občini Litija ima v lasti 16,11 ha zemljišč, od tega 2,58 ha kmetijskih zemljišč. Po podatkih kmetijske svetovalne službe je v občini okrog 600 kmetij. Na upravni enoti pa jih je registriranih okrog 950. Kmečkega prebivalstva je po zadnjih podatkih okrog 10%, kar je višje od slovenskega povprečja (7,6%). Dopolnilne dejavnosti na kmetijah so slabo razvite.
(9)
Izrazite vrednote naravne dediščine se na območju Občine Litija ne nahajajo. Še najbolj izstopa predlog za krajinski park - to je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima ekološko, biotsko in krajinsko vrednost - predlagano območje Žamboh - Ostrež (predlog za krajinski park, ROI - obvezno republiško izhodišče).
(10)
Kot posebno varstveno območje - območje Nature 2000 pa je opredeljeno ostenje Posavskega hribovja - osrednji del Posavskega hribovja ob Savi z obsežnimi karbonatnimi sklanimi pobočji in pečinami ter bukovimi gozdovi, življenjski prostor ujed kot sta planinski orel in sokol selec.
(11)
Kot potencialno posebno varstveno območje, ki ga je Slovenija opredelila na podlagi direktive o habitatih, ni pa še bilo sprejeto s strani Evropske komisije pa so opredeljeni še:
1.
Reka Mirna - z mrtvimi rokavi, pritoki, poplavno ravnico in opuščenimi glinokopi v Mirnski dolini. Je življenjski prostor vidre, koščičnega škratavca, ozkega vrtenca, navadnega škržaka, platnice in sulca.
2.
Čatež - zatočišče porodniške kolonije malih podkovnjakov v cerkvi na Čatežu z bližnjo okolico.
3.
Polšnik - Širša okolica vasi Polšnik. Podstrešje in zvonik cerkve Sv. Matere božje je življenjski prostor netopirja malega podkovnjaka, v okolici pa so njegovi prehranjevalni habitati. Med temi tudi evropsko pomemben habitatni tip Ilirski bukovi gozdovi.
4.
Dole pri Litiji - širša okolica kraja Dole pri Litiji. Podstrešje in zvonik cerkve Marijinega vnebovzetja so zatočišče netopirja malega podkovnjaka, v okolici so njegovi prehranjevalni habitati, med temi evropsko pomembni habitatni tipi. Dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi in Ilirski bukovi gozdovi.
(12)
Območje Občine Litija je precej razgibano. Prepredenost krajine z ozkimi dolinami in rekreacijskimi (pohodniškimi in kolesarskimi) potmi vpliva na krajinsko pestrost, ki je nekoliko zmanjšana zaradi velikega deleža poraščenosti z gozdom.
(13)
Občina Litija je z omrežjem državnih cest ustrezno povezana, je pa glavna cesta skozi dolino močno obremenjena. V prihodnosti se na območju regije predvideva tudi potek 3. razvojne osi, katere ena od variant poteka čez območje Občine Litija. Na področju občinskih cest so medobčinske povezave ustrezne. Ni pa ustrezna njihova voziščna konstrukcija, saj je več kot 50% občinskih cest v makadamski izvedbi. Problem se kaže tudi v ogroženosti posameznih cest pred plazovi in nerešenemu vprašanju mirujočega osebnega in tovornega prometa v mestu Litija.
(14)
Preko občine poteka močan javni in tovorni železniški promet.
(15)
Na področju oskrbe z javnim vodovodom je stanje neustrezno, saj je na javni vodovod priključena manjšina naselij. Obstoječi vodovodni sistemi so dotrajani in izkazujejo velike izgube. Podatkov o vodooskrbi naselij, ki niso priključeni na javni vodovod, ni.
(16)
Področje oskrbe s kanalizacijskim omrežjem je neustrezno, saj celovitega kanalizacijskega sistema, ki bi vključeval tudi ustrezno čistilno napravo ni. Kanalizacija je vzpostavljena v naseljih Litija, Kresnice, Breg in Jevnica.
(17)
Zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov je urejeno v sklopu centra regionalnih odpadkov do leta 2022. Za odvoz komunalnih odpadkov skrbi komunalno podjetje.
(18)
Z javno razsvetljavo so opremljena praktično vsa naselja, vendar je stanje javne razsvetljave neustrezno, saj je le ta zastarela. Kataster JR ne obstaja oziroma je v pripravi.
(19)
Na področju varstva okolja se iz naslova delovanja gospodarskih javnih služb kaže dotrajanost vodovodnega sistema, neustrezna skrb za komunalne odpadne vode ter neurejena oskrba z energenti za ogrevanje (oskrba z zemeljskim plinom na območju občine še ni vzpostavljena).
(20)
Oskrba z električno energijo je na celotnem območju občine ustrezna in sledi prostorskemu razvoju.
(21)
Na področju izkoriščanja vodne energije je Vlada Republike Slovenije podelila koncesijo na delih vodnega telesa reke Save od Ježice do Suhadola za rabo vode za proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah. Na območju Občine Litija so predvidene HE Jevnica, HE Kresnice, HE Ponoviče, HE Renke.
(22)
Preko območja občine potekata veljavna državna prostorska načrta za daljnovod 2x110 kV Beričevo-Trbovlje ter daljnovod 2x400 kV Beričevo-Krško.
(težnje dosedanjega prostorskega razvoja v občini)
(1)
Občina je neposredno vezana na glavno mesto Slovenije, Ljubljano. Značilne so močne vsakodnevne delovne, šolske in druge migracije, ki povzročajo gost avtomobilski in železniški promet, kar obremenjuje celotno območje ob Savi tako glede ekologije kot varnosti prebivalcev. Prednost je majhna oddaljenost od glavnega mesta, kjer so delovna mesta in institucije.
(2)
Iz dosedanjega razvoja izhajajo naslednji problemi in težnje:
1.
velik primanjkljaj delovnih mest, kar povzroča velike delovne migracije predvsem v smeri Ljubljane;
2.
pomanjkanje razpoložljivih območij za obrtne in proizvodne dejavnosti, predvsem v naseljih, ki niso v dolini reke Save;
3.
zaradi dnevnih migracij večja prometna obremenitev skozi nekatera naselja predvsem v dolini reke Save;
4.
težnje po poselitvi s predvsem individualno stanovanjsko gradnjo ter individualnimi počitniškimi objekti ter posledično stalne težnje po širitvi poselitvenih območij na kmetijska in gozdna zemljišča;
5.
slabša družbena infrastruktura, predvsem na podeželskem območju občine na področju predšolskega varstva, šolstva in zdravstva;
6.
neustrezno vodenje nekaterih državnih cest skozi strnjena naselja in neustrezno stanje cest;
7.
slabša komunalna in telekomunikacijska infrastruktura na podeželskem območju občine;
8.
velik problem predstavljajo nezakonite gradnje iz preteklih let, ki so prostorsko v mnogih primerih prostorsko neustrezno umeščene in praviloma komunalno neurejene;
9.
pomanjkanje kapacitet in neustrezna urejenost rekreacijske in športne infrastrukture;
10.
neustrezna urejenost odvajanja odpadnih voda;
11.
centralna naselja nimajo ustreznih celostnih urbanističnih rešitev;
12.
stalno zniževanje ravni oskrbe v centralnih naseljih, ki s tem izgubljajo značaj oskrbnih centrov, kar je še posebej problematično za poselitev podeželskega dela občine;
13.
neustrezen in nezadosten javni potniški promet;
14.
neustrezno stanje na področju vodooskrbe iz nekaterih vaških vodovodov, za katere tudi ni urejeno upravljanje;
15.
neustrezno reševanje poplavne varnosti občine (regulacije vodotokov) in neustrezno vzdrževanje vodotokov in pripadajočih retencijskih površin;
16.
neurejene kolesarske poti na celotnem območju občine.
(možnosti prostorskega razvoja ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in razvojnih potreb v občini ter razvojnih potreb države in regije)
(1)
Glede na ugodno geografsko lego, dobro prometno povezanost, ima Občina Litija zelo velike razvojne možnosti tako na področju prebivalstvene rasti, kakor tudi na področju razvoja gospodarskih in drugih dejavnosti. V naseljih razložene poselitve in težke dostopnosti bo treba vso pozornost posvetiti predvsem območju Polšnika, Dol pri Litiji, Gabrovki, kjer so možnosti za rast delovnih mest zlasti v samostojnem podjetništvu in obrtništvu. Na Vačah in Kresnicah pa je potrebno razvijati delovna mesta v terciarnem in kvartarnem sektorju, to je na področjih, ki so sedaj slabo razvita.
(2)
Neugodni razvojni trendi imajo nekatere negativne posledice: pomanjkanje kapacitet družbene infrastrukture, slabšanje ekoloških pogojev bivanja, pritiski na kmetijska in gozdna zemljišča, slabo materialno stanje, socialne napetosti, prometna zasičenost, zato je potrebno v strategiji razvoja občine skrbno tehtati prednosti in slabosti intenzivnega razvoja in rasti prebivalstva. Temeljno izhodišče prostorskega razvoja občine temelji na usklajenem in uravnoteženem razvoju, ki se bo v bodoče odražal v načrtovani rasti števila prebivalcev s sprotnim zagotavljanjem vseh potrebnih oskrbnih funkcij ter zagotavljanjem zadostnega števila kvalitetnih delovnih mest.
(3)
Z večanjem števila prebivalstva bo potrebno stalno spremljati potrebe po družbeni infrastrukturi, predvsem po kapacitetah predšolskega varstva in osnovnošolskega izobraževanja. Obstaja tudi velika potreba in interes po izgradnji doma za starejše občane na območju občine. Potrebno je najmanj vzdrževati stanje na področju zdravstvene oskrbe za vse občane.
(4)
Občina Litija lahko še bolje izkoristi svojo izjemno prometno lego ob glavni železniški povezavi.
(5)
Občina mora preusmeriti tokove dnevnih migracij izven osrednjih naselitvenih jeder. Potrebno je izboljšati prometno varnost, predvsem z izgradnjo kolesarskih stez in kolesarskih poti ter hodnikov za pešce.
(6)
Potrebno je modernizirati obstoječe občinsko cestno omrežje. Spodbujati je potrebno javni železniški promet. Rešiti je potrebno mirujoči promet v mestu Litija.
(7)
V vseh naseljih (skladno z veljavnim pravilnikom o oskrbi s pitno vodo) je potrebno zagotoviti dobavo tekoče pitne vode iz javnega vodovodnega omrežja in zmanjšati vodne izgube na sistemih.
(8)
S kanalizacijskim omrežjem je potrebno skladno s operativnim programom opremiti vsa naselja v občini.
(9)
Na območju naselij Kresnice in Litija ter tam, kjer je to ekonomsko upravičeno, je potrebno vzpostaviti daljinski sistem oskrbe z zemeljskim plinom ali drugim energentom.
(10)
Občina Litija ima veliko neizkoriščenih turističnih potencialov. Manjkajo konkretne iniciative za turizem in sposobni turistični akterji z znanjem, idejami in kapitalom. Občina je k rešitvi vprašanj glede vizije turizma pristopila s sprejetjem Strategije razvoja turizma.
(11)
Glede na stopnjo urbaniziranosti posameznih naselij je potrebno posvetiti pozornost sistemu javnih zelenih površin, ki jih je potrebno zagotoviti tako v odprtem prostoru ob naselju (ob vodotokih, gozdu in zelene površine med naselji), kot tudi povezana mikro omrežju javnih zelenih površin (parkov, otroških in športnih igrišč, poti ob vodotokih, manjših trgov ipd.) v Litiji in ostalih centralnih naseljih.
(12)
Občina mora razvojno krepiti svojo gospodarsko vlogo, predvsem zaradi večanja števila delovnih mest in posledično zmanjševanja dnevnih delovnih migracij in zaradi krepitve gospodarske vloge občine v regiji.
(13)
Za prepoznavnost občine je pomembna njena podeželska podoba, ki naj se v oblikovanju nove poselitve ohranja. Podeželski kulturni krajini Občine Litija daje poseben pečat bogata sakralna dediščina, vaška jedra s kmečko arhitekturo ter arheološka najdišča.
(medsebojni vplivi in povezave s sosednjimi območji)
(1)
Občina Litija je neposredno navezana na Ljubljano kot regionalno središče. Večina delovno aktivnega prebivalstva občine Litija je zaposlenega izven domače občine.
(2)
Zaradi dobre prometne povezanosti bi bil v bodočnosti možen tudi vpliv širšega slovenskega in mednarodnega prostora na območje Občine Litija.
(3)
Zaradi naravnih danosti, predvsem reliefa in vodotokov, Občina Litija z ostalimi mejnimi občinami, razen Občine Šmartno, ni neposredno poselitveno povezana.
(4)
Za Litijo je ob dobri povezavi vzhod-zahod izrednega pomena izboljšanje prometne dostopnosti tudi sever-jug (Vače-Gabrovka) predvsem z navezavo na Dolenjsko, oziroma preko tretje razvojne osi ter do obstoječih sosednjih občinskih središč.
II.2.2 Cilji
(cilji prostorskega razvoja)
(1)
Prostorski razvoj se usmerja in načrtuje na prostih, degradiranih in nezadostno izkoriščenih površinah znotraj obstoječih naselij, pri čemer ima prenova prednost pred novogradnjo. Širitev naselja je dopustna le, če znotraj obstoječega naselja nadaljnji prostorski razvoj ni možen. Nova poselitev se usmerja na komunalno opremljena, nepozidana zemljišča znotraj strnjenih kompleksov obstoječih naselij; z zelenimi barierami se preprečuje zlivanje naselij in se tako ohranja prostorska identiteta posameznih naselij ter se načeloma na umešča na enoto registrirane kulturne dediščine.
(2)
Prostorsko razporeditev stanovanj in dejavnosti v občini razvijati policentrično v skladu z opredeljenim omrežjem naselij iz 11. člena tega odloka z upoštevanjem dejanskih potreb glede na stanje in razvojne težnje v prostoru.
(3)
Zaradi neugodnih demografskih trendov se ciljna projekcija števila prebivalstva do leta 2021 oceni na 17 000 prebivalcev.
(4)
Ciljna projekcija prebivalstvene rasti na območju Občine Litija
+-----------+------+-------+------+------+-------+------+------+ |LETO | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 | 2011 | 2021 | +-----------+------+-------+------+------+-------+------+------+ |Število |11.528| 11.551|12.641|13.745|14.251 |15.561|17.000| |prebivalcev| | | | | | | | |Občina | | | | | | | | |Litija | | | | | | | | +-----------+------+-------+------+------+-------+------+------+
(5)
Organizirana, urejena gradnja novih stanovanj in stanovanjskih objektov v Litiji, ki bo prilagojena lokalni tipologiji in bo zaokroževala naselje kot celoto.
(6)
Izboljšati urbano podobo mesta Litija in ostalih centralnih naselij z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z arhitekturno/urbanistično prenovo ob upoštevanju ohranjene arhitekturne identitete starih vaških jeder.
(7)
Obseg nove stanovanjske gradnje uravnotežiti s potrebami družbenih, oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(8)
Nove družbene in oskrbne dejavnosti uravnoteženo locirati v oskrbne centre v skladu s predlaganim modelom omrežja naselij.
(9)
Bolje izkoristiti izjemno prometno lego z lociranjem novih poslovnih, storitvenih in turističnih objektov ter površin in izboljšati ponudbo teh dejavnosti v občini.
(10)
Določiti zadostne površine za izgradnjo potrebnih kapacitet za postopno zmanjševanje primanjkljaja delovnih mest. Indeks zaposlitvenih možnosti dvigniti vsaj na 60 (razmerje delovnih mest v odnosu na delovno aktivno prebivalstvo). Potrebno je vsaj ohranjati število delovnih mest v sekundarnem sektorju ter postopno povečevati število delovnih mest v terciarnem in kvartarnem sektorju.
(11)
Do leta 2023 na območju občine zagotoviti 80% pokritost kapacitet predšolskega varstva.
(12)
Spoštovati in zadržati podobo podeželske občine. Ohraniti krajinsko sliko občine z načrtnim oblikovanjem novogradenj na robovih naselij in v odprtem prostoru, ohranjanjem tipične strukture podolgovatih poljskih delitev ter usmerjanjem kmetijske dejavnosti v ohranjanje kulturne krajine.
(13)
Izboljšati urbano podobo mesta Litija in ostalih centralnih naselij z ureditvijo javnih površin (mestnih trgov, ulic, urbano opremo), z arhitekturno/urbanistično prenovo ob upoštevanju ohranjene arhitekturne identitete v starih vaških jedrih.
(14)
Določiti zadosten obseg in ustrezno razmestitev rekreacijskih, parkovnih, zelenih in odprtih javnih površin za potrebe vsega prebivalstva občine.
(15)
Obnova in izgradnja ustrezne prometne infrastrukture, ki bo zagotavljala poleg hitrega in varnega dostopa do delavnih mest, upravnih in ostalih dejavnosti tudi možnost novega in hitrejšega razvoja vseh dejavnosti v prostoru. Prioritetni projekt je zato na področju prometne infrastrukture izgradnja obvoznice ob mestu Litija, ter nadalje zagotoviti ustrezno voziščno konstrukcijo tako državnih kot občinskih cest. Na območju mesta Litija je potrebno rešiti problem mirujočega osebnega in tovornega prometa, na območju celotne trase železniške proge pa je potrebno zagotoviti njeno varno obratovanje.
(16)
Poskrbeti za postopno izgradnjo manjkajoče komunalne infrastrukture znotraj posameznih poselitvenih območij naselij, pri čemer je prioriteta oskrba s pitno vodo za vsa naselja v občini (skladno s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo) zagotoviti oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja in zmanjšati obstoječe vodne izgube na sistemih.
(17)
Zagotavljanje dostopnost, telesno oviranim in osebam z drugimi oblikami invalidnosti do prostorov družbene infrastrukture, kjer se odvijajo kulturne, izobraževalne, rekreativne in druge dejavnosti (knjižnice, šole, kulturni domovi, muzeji, športne dvorane …).
(18)
Na področju kanalizacijska omrežja je potrebno v vseh naseljih zagotoviti ustrezen kanalizacijski sistem, ki se mora zaključiti z ustrezno čistilno napravo.
(19)
Na področju ravnanja z odpadki je potrebno poiskati lokacijo za zbirni center za gradbene odpadke na območju litijske občine ter za dolgoročno rešitev problema z odpadki predlagati novo lokacijo deponije odpadkov.
(20)
Preučiti možnosti izkoriščanja naravnih in alternativnih virov energije.
(21)
Sanacija območij izkoriščanja mineralnih surovin.
(22)
Zavarovanje in ureditev rudnika Sitarjevec za vodene oglede kot vzgojno izobraževalni program ter dodatna turistična atrakcija Litije.
(23)
Na področju varstva okolja je potrebno dvigniti zavest prebivalcev in podjetnikov pri skrbi za okolje. V ta namen se sprejme strategija varstva okolja in posledično operativni programi.
(24)
Izkoriščanje potencialov naravne in kulturne krajine obravnavanega območja (gozdna, kmetijska zemljišča, razgibanost v terenu in reliefu, obvodni prostor in habitati) in izkoristek izjemne prometne lege za potrebe športa, rekreacije in turizma ter njihova nadgradnja s sistemom pohodniških, kolesarskih in jahalnih poti, povezanih s površinami za določeno športno rabo.
(25)
Ohranjanje in zagotavljanje ustreznega vključevanja naravnih in kulturnih kakovosti v gospodarjenje z naravnimi viri in prostorom.
(26)
Ohranjanje kulturne dediščine in naravnih vrednot ter intenzivnejša vključitev in razvoj Geoss-a kot državnega spomenika ter večji izkoristek naravnega potenciala reke Save ob trajnem varstvu naravnih vrednost
(27)
Ohranjanje in zagotavljanj raznolikosti kulturne krajine in naravnih pestrosti ter s tem tipično krajinsko sliko tega območja.
(28)
Preprečevati zaraščanje in izboljšati obdelanost ter trajnostno rabo podeželskega prostora.
(29)
Omogočati prostorske možnosti za razvoj turizma. Usmerjati razvoj turizma v kmečki in športno-rekreacijski turizem. Izkoristiti naravni potencial reke Save ob trajnem varstvu naravnih vrednot.
II.2.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
(prednostna območja za razvoj poselitve in razvoj dejavnosti)
(1)
Prednostno se bodo razvijala predvsem gravitacijska (nosilna) naselja v katera se usmerja intenzivni razvoj poselitve in drugih dejavnosti. Mesto Litija kot urbano občinsko središče, ki poleg bivalnega in upravnega središča občine, prevzame vlogo tudi poslovnega središča. Razen intenzivnega razvoja poselitve in drugih dejavnosti, je potrebno hkrati izboljšati tudi kulturno in turistično vlogo v širšem gravitacijskem območju.
(2)
S širitvijo oziroma zapolnitvijo poslovnih con v Litiji, Kresnicah, Hotiču in Gabrovki se zagotovi dodatne poslovne površine za nova delovna mesta v občini, za potrebe lokalnega podjetništva ter za dodatno rast gospodarstva v občini. Občina še vnaprej nadaljuje s selitvijo motečih dejavnosti izven stanovanjskih območij v nove gospodarske cone, predvsem v poslovno cono Litija ter poslovne cone v Zgornjem Hotiču in Moravčah pri Gabrovki.
(3)
Površine za razvoj glavnih oskrbnih dejavnosti se razen v Litiji locirajo v obstoječih centralnih naseljih: Gabrovki, Kresnicah, Dolah pri Litiji, Polšniku, Savi, Vačah, Jevnici ter Zgornjem Hotiču.
(4)
Razvoj turističnih dejavnosti se usmerja v območje naravnega potenciala reke Save, Geoss-a kot državnega spomenika ter obstoječih grajskih kompleksov, kot je grad Ponoviče in v ohranjena območja osrednjih delov vasi in naselij s prepoznavno kulturno dediščino in podeželsko identiteto, po končani ureditvi pa tudi v učno kulturno tehnični spomenik rudnik Sitarjevec.
(5)
Stanovanjsko gradnjo se usmerja na že zazidljiva stavbna zemljišča. Dolgoročno se predvidijo širitve centralnih naselij ter širitve s katerimi je mogoče učinkovito izrabiti obstoječo in novo načrtovano prometno in komunalno infrastrukturo.
(omrežje naselij z vlogo in funkcijami naselij)
(1)
Omrežje naselij z vlogo naselij
+--------------------+-----------------------------------------+ |VLOGA/RANG NASELJA |NASELJE | +--------------------+-----------------------------------------+ |medobčinska |Litija | |središča in | | |središča | | |regionalnega pomena | | +--------------------+-----------------------------------------+ |pomembnejše lokalno |Kresnice, Gabrovka | |središče | | +--------------------+-----------------------------------------+ |lokalna središča |Dole pri Litiji, Polšnik, Sava, Vače, | | |Jevnica, Zgornji Hotič | +--------------------+-----------------------------------------+ |ostala naselja |Podšentjur, Pogonik, Širmanski Hrib, | | |Veliki Vrh pri Litiji, Zgornji Log, Breg | | |pri Litiji, Tenetiše, Zagorica, Golišče, | | |Kresniške Poljane, Zgornja Jevnica, | | |Kresniški Vrh, Ribče, Vernek, Boltija, | | |Cirkuše, Kandrše - del, Klenik, Laze pri | | |Vačah, Mala sela, Podbukovje pri Vačah, | | |Potok pri Vačah, Ržišče, Slivna, Široka | | |Set, Tolsti Vrh, Vovše, Leše, Ponoviče, | | |Spodnji Log, Bitiče, Jesenje, Konj, | | |Spodnji Hotič, Zapodje, Berinjek, | | |Bistrica, Čeplje, Dobje, Dobovica, | | |Gorenje Jelenje, Gradišče - k.o. Št. | | |Lovrenc, Hude Ravne, Jelenjska Reber, | | |Ježevec, Kal pri Dolah, Ljubež v Lazih, | | |Magolnik, Mala Goba, Prelesje, Prevale, | | |Preženjske Njive, Radgonica, Selce, | | |Slavina, Sopota, Spodnje Jelenje, Strmec,| | |Suhadole, Velika Goba, Zagozd, Zavrh, | | |Brezje pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, | | |Čateška Gora, Gabrska Gora, Gobnik, | | |Gornje Ravne, Hohovica, Javorje pri | | |Gabrovki, Kamni Vrh, Klanec pri Gabrovki,| | |Kržišče pri Čatežu, Kumpolje, Laze pri | | |Gobniku, Lukovec, Moravče pri Gabrovki, | | |Moravška Gora, Nova Gora, Okrog, Pečice, | | |Podpeč pod Skalo, Tihaboj, Tlaka, Vodice | | |pri Gabrovki, Konjšica, Ravne, Borovak | | |pri Polšniku, Dolgo Brdo, Mamolj, Preveg,| | |Renke, Stranski Vrh, Šumnik, Tepe, Velika| | |Preska, Zglavnica | +--------------------+-----------------------------------------+
(2)
Zagotavljanje funkcij in dejavnosti v naseljih oziroma gravitacijskih središč v Občini Litija.
+----------+---------------------+-----------------------------+ |NASELJE |ZAGOTAVLJANJE |ZAGOTAVLJANJE DEJAVNOSTI | | |FUNKCIJE | | +----------+---------------------+-----------------------------+ |Litija |stanovanjske, lokalne|sedež MS, gasilski dom, | | |upravne, družbene, |župnišče, sedež občine, | | |poslovne, |bankomat, posl. enot. bank, | | |zdravstvene, |zavarovalnica, gostilna, | | |izobraževalne, |gostilna / prenočišče, | | |kulturne, prometne, |knjižnica, galerija, kino, | | |športne in |več obrtnih delavnic, | | |rekreacijske, |special. obrt, poslovne | | |trgovske, gostinske |storitve, intelektualne | | | |storitve, avtobusna postaja, | | | |bencinska črpalka, pošta, | | | |devet letna osnovna šola, | | | |srednje šole, trgovina, več | | | |spec. trg, blagovna hiša, | | | |policija, upravna enota, | | | |okrajno sodišče, vrtec, | | | |center za socialo, | | | |zdravstveni dom, lekarna, | | | |spec. gost. lokal, hotel, | | | |gledališče, telovadnica, | | | |športni center | +----------+---------------------+-----------------------------+ |Gabrovka, |stanovanjske, |sedež KS, gasilski dom, | |Kresnice |oskrbne, poslovne in |župnišče, bankomat, | | |storitvene, |podružnica banke, klubski | | |zdravstvene, lokalne |prostori ali kulturni dom, | | |izobraževalne, |več obrtnih delavnic, | | |kulturne, športno- |avtobusna postaja, pošta, | | |rekreacijske, |športna igrišča, devet letna | | |trgovske, gostinske, |osnovna šola, trgovina, več | | |kmetijstvo na obrobju|speci. trg, vrtec, gostilna, | | |naselij |gostilna/prenočišče, | | | |specializirana obrt, | | | |intelektualne storitve, | | | |bencinska črpalka, | | | |telovadnica, krajevni urad, | | | |zdravstvena postaja | +----------+---------------------+-----------------------------+ |Dole pri |stanovanjske, |sedež KS, župnišče, | |Litiji, |oskrbne, poslovne in |gostilna, obrtna delavnica, | |Polšnik, |storitvene funkcije |avtobusna postaja oziroma | |Sava, |sprejemljive za |postajališče, športna | |Vače, |bivanjsko okolje, |igrišča, podružnična šola, | |Jevnica, |lokalne |vrtec, gasilski dom, | |Zgornji |izobraževalne, |bankomat, klub. prost. ali | |Hotič |kulturne, športno- |kult. dom, trgovina | | |rekreacijske, | | | |trgovske, gostinske, | | | |turistične, kulturne,| | | |kmetijstvo na obrobju| | | |naselij | | +----------+---------------------+-----------------------------+ |ostala |stanovanjske, obrt, | | |naselja |kmetijstvo | | +----------+---------------------+-----------------------------+
(temeljne smeri prometnega povezovanja)
(1)
Glavna prometna povezava preko občine poteka v smeri V-Z in predstavlja glavno prometno žilo skozi spodnje savsko dolino in povezuje središča, kot so Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Sevnica ... Ostale ceste služijo regionalnemu in lokalnemu povezovanju.
(2)
Kot opcija se predvideva izgradnja 3. razvojne osi, ki bi Občino Litija prešla v njenem vzhodnem delu.
(3)
Preko občine poteka železniška proga, ki je del glavnega slovenskega železniškega omrežja (Koper-Ljubljana-Hrastnik-Celje-Maribor).
(druga, za občino pomembna, območja)
(1)
Območja opredeljena v Registru nepremične kulturne dediščine v Občini Litija v celoti prekrivajo 592,54 ha površin, vplivna območja predvsem cerkva pa 129,40 ha, kar skupno znaša 721,94 ha oziroma 3,2% površine celotne občine. V postopku za vpis v Register kulturne dediščine so objekti z območji, dodatnih 670,29 ha površin Občine Litija.
(2)
Najpomembnejši območji dediščine sta arheološko območje Vač in arheološki kompleks Roje pri Moravčah.
(3)
Kot naravna vrednota je v Občini Litija zavarovanih 28 vrednot. Od tega jih je 7 državnega pomena. V občini je 22 območij naravnih vrednot, od tega imata 2 državni pomen.
(4)
Ključen cilj je ohranjanje naravnih vrednot najmanj v stanju v katerem so. Predvsem je potrebno skrbeti za ohranjanje biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnega ravnovesja.
(urbana središča, za katera je treba izdelati urbanistični načrt)
(1)
Urbanistični načrt je potrebno v prvi fazi izdelati za območje mesta Litije in za naselje Zgornji Hotič.
(2)
Urbanistični načrt Litija obsega urbanizirano območje naselja Litija in strnjeni del poselitve naselja, ki obsega tudi dele naselij Zagorica ter Breg pri Litiji. V urbanistični načrt se vključijo tudi območja primarne rabe, ki tvorijo zaključeno območje mesta: kmetijska zemljišča, območje gozdov ipd. Urbanistični načrt se izdela z namenom dolgoročnega poselitvenega koncepta naselja Litija z usmeritvami za urbanistično/arhitekturno urejanje in prenovo, prometno urejanje vključno z urejanjem površin za mirujoči promet ter kolesarski in peš promet, formiranje omrežja javnih urbanih in zelenih površin, zagotavljanju dodatnih kapacitet za družbene in oskrbne dejavnosti, omogočanja nadaljnjega razvoja za mesto sprejemljivih poslovnih in storitvenih dejavnosti, športa in rekreacije, izboljšanju stanja na področju komunalnega opremljanja ipd.
(3)
V nadaljnjih fazah urejanja urbanističnih dokumentov je zaradi čimbolj smotrnega usmerjenega razvoja potrebno izdelati urbanistične načrte še za naselja Gabrovka, Kresnice, Jevnica, Vače, Dole pri Litiji, Polšnik.
II.3 Zasnova gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena in grajenega javnega dobra
(razvoj gospodarske javne infrastrukture)
Infrastrukturna omrežja lokalnega pomena se bodo še nadalje razvijala v skladu s prostorskimi potrebami in potrebami gospodarskega razvoja. Dosedanja infrastrukturna opremljenost se bo v bodoče dopolnjevala na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo, izboljševala pa se bo tudi v smislu preprečevanja možnosti onesnaženja in zmanjšanja obremenitev okolja.
(prometna infrastruktura)
(1)
Na državnem cestnem omrežju je potrebno zagotoviti izgradnjo obvozne ceste za mesto Litija, naselji Zgornji in Spodnji Hotič in Gabrovko, ter dokončati rekonstrukcijo državne ceste na delih, kjer le ta še ni rekonstruirana oziroma se ne predvideva obvoznica.
(2)
Na lokalnem cestnem omrežju je potrebno prioritetno zagotoviti modernizacijo neustreznih voziščnih konstrukcij (asfaltiranje cest).
(3)
Na območju naselij je potrebno izvesti pogoje za varen peš promet.
(telekomunikacijska infrastruktura)
Težiti je potrebno k vzpostavitvi najsodobnejših telekomunikacijskih povezav znotraj vseh naselij občine.
(energetska infrastruktura)
(1)
Skladno z razvojnimi potrebami je potrebno posodabljati obstoječi elektro energetski sistem. Vse novogradnje nizko napetostnega električnega omrežja se na območju naselij kablirajo.
(2)
Obstoječa energetska infrastruktura občine zajema:
-
naftno gospodarstvo zgolj za neposredno oskrbo s tekočimi gorivi,
-
magistralni vod zemeljskega plina - 16 barov, ki se zaključi v Kresnicah, predviden je dovod plina v mesto Litija,
-
obstoječe elektrodistribucijsko omrežje z RTP, TP, NN in prenosnim omrežjem,
-
šest večjih kotlovnic na kurilno olje v Litiji, nekaj manjših kotlovnic na UNP, dve kotlovnici na biomaso v Gabrovki in na Vačah, nekaj kotlovnic na mazut in les v proizvodnih podjetjih za lastno oskrbo s toploto in tehnološko paro,
-
majhen delež uporabe obnovljivih virov energije.
(3)
Strategija rabe in oskrbe z energijo na območju Občine Litija je skladna z Nacionalnim energetskim programom in predvideva uporabo obnovljivih virov energije.
(4)
Cilji pri izgradnji energetske infrastrukture:
-
Kontinuirano posodabljanje elektro-energetskega sistema s ciljem zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo predvsem industrijskih in poslovnih objektov (postavitev novih TP postaj, kabliranje NN kabla v območju naselij, ipd.) na območju celotne občine.
-
Vzpostavitev centralizirane proizvodnje toplote v mestu Litija; sistem daljinske oskrbe s toploto ali sistem daljinske oskrbe s plinom, s čimer se bodo ekološko nesprejemljiva goriva zamenjala.
-
Uvedba daljinskega ogrevanja tam, kjer je gostota poselitve dovolj velika, da so izpolnjeni ekonomski in tehnični pogoji za investicijo.
-
Spodbujanje soproizvodnje električne in toplotne energije v vseh možnih kombinacijah uporabe goriv ter z možnostjo uporabe tudi za hlajenje objektov (plinska kogeneracija, kogeneracija v kotlovnici na obnovljivi vir energije …).
(5)
Znotraj lokalnega energetskega koncepta občine je potrebno izvajati:
-
spodbujane izkoriščanja obnovljivih virov energije,
-
spodbujanje ukrepov učinkovite rabe energije,
-
spodbujanje razvoja (centralizirane) daljinske oskrbe s toplotno energijo za ogrevanje in hlajenje.
(6)
Glede na naravne danosti v Občini Litija se prioritetno vzpodbuja uporaba obnovljivih virov energije:
-
biomasa (les, odpadki, biogorivo, bioplin …),
-
energija sončnega sevanja (fotovoltaični sistemi, solarni sistemi ...),
-
geotermalna energija.
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
(1)
Prioritetno je potrebno težiti k širitvi območij javne službe oskrbe s pitno vodo, širitvi obstoječih omrežij, zmanjševanju vodnih izgub in posodobitvi obstoječih javnih vodovodnih sistemov.
(2)
Občina bo za zmanjšanje vnosa škodljivih snovi v podtalnico na različnih območjih uvajala enega ali kombinacijo več različnih ukrepov, kot so:
-
dogovor o čim manjšem gnojenju, izobraževanje za pravilno uporabo gnojil, poizkus uporabe organskih gnojil,
-
redno spremljanje vsebnosti nitratov in če ni poslabšanja, neizvajanje dodatnih ukrepov,
-
promocija ekološkega kmetovanja,
-
prepoved uporabe umetnih gnojil in pesticidov v ožjem pasu varovanja vodnih virov,
-
izdelava gnojilnih načrtov in upoštevanje omejitev iz Uredbe o vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla,
-
raziskava virov onesnaženja s topili,
-
uvajanje nasadov rastlin, ki ne potrebujejo gnojenja z dušikom (stročnice, metuljnice) in kolobarjenje za vzdrževanje primerne založenosti tal z dušikom,
-
zasaditve industrijskih nasadov drevja (npr. topolov),
-
spremembe namembnosti kmetijskih površin v športno-rekreacijske površine,
-
sprememba namembnosti kmetijskih površin v zazidljiva zemljišča za dejavnosti, kjer se ne uporablja nevarnih snovi,
-
neposredno ponikanje meteorne vode s streh ter ponikanje vode s povoznih površin s predhodnim čiščenjem na oljnih lovilcih in dodatno filtracijo (peščeni in ogleni filtri).
(3)
Kanalizacijsko omrežje je trenutno vzpostavljeno zgolj na območju naselij Litija, Kresnice, Breg pri Litiji in Jevnica. Predmetna kanalizacijska omrežja še nimajo vzpostavljene ustrezne čistilne naprave. Prioritetno se zagotovi ustrezna čistilna naprava na že obstoječih kanalizacijskih sistemih, nadaljnje pa se gradijo novi sistemi, skladno z državnim operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda.
(4)
Področje ravnanja z odpadki se nadgradi z izgradnjo zbirnega centra v naselju Litija. Dolgoročno se predvidi nova lokacija deponije.
(pokopališka dejavnost)
V Občini Litija imamo 12 pokopališč, in sicer: Kresnice, Zgornji Hotič, Vače, Litija, Sava, Polšnik, Dole pri Litiji, Prelesje, Konjšica, Gabrovka, Velika Goba, Široka Set ter pokopališče Tihaboj, ki je še urejeno vendar se dejavnost pokopov ne izvaja več.
(javna razsvetljava)
Omrežje javne razsvetljave je vzpostavljeno v večini naselij, vendar je zastarelo in ga je potrebno sanirati - predvsem v smislu ekološko sprejemljivih svetil.
II.4 Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana
(določitev območij naselij)
(1)
Območja naselij so: Bitiče, Boltija, Borovak pri Polšniku, Breg pri Litiji, Brezje pri Kumpolju, Brezovo, Brglez, Cirkuše, Čeplje, Dobje, Dobovica, Dole pri Litiji, Dolgo Brdo, Gabrovka, Golišče, Gorenje Jelenje, Gradišče - k.o. Št. Lovrenc, Javorje pri Gabrovki, Jelenska Reber, Jesenje, Jevnica, Ježevec, Kal pri Dolah, Kandrše - del, Klanec pri Gabrovki, Klenik, Konj, Konjšica - del, Kresnice, Kresniške Poljane, Laze pri Vačah, Leše, Litija, Lukovec, Magolnik, Mala Goba, Mala sela, Mamolj, Moravče pri Gabrovki, Moravška Gora, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, Podšentjur, Polšnik, Ponoviče, Potok pri Vačah, Prelesje, Prevale, Preveg, Preženjske njive, Radgonica, Renke, Ribče, Ržišče, Sava, Selce, Slavina, Slivna, Sopota, Spodnje Jelenje, Spodnji Hotič, Spodnji Log, Stranski Vrh, Strmec, Široka Set, Tenetiše, Tepe, Tihaboj, Tlaka, Tolsti Vrh, Vače, Velika Goba, Velika Preska, Veliki vrh pri Litiji, Vernek, Vodice pri Gabrovki, Zagorica, Zagozd, Zapodje, Zgornji Hotič, Zgornji Log.
(2)
Po celotnem območju občine se pojavljajo območij pretežno avtohtone razpršene gradnje, ki se je v večini primerov ne da sanirati, kot zaključeno območje zaradi izrazitega reliefa.
(3)
V naselja se v minimalnem obsegu vključujejo posamezni objekti na neposrednem robu naselij. Na območjih naselij, kjer so predvidene širitve v skladu s strateškim delom OPN in konceptualnim delom urbanističnega načrta Litija, se v ta območje vključijo tudi posamični objekti razpršene gradnje.
(4)
Razpršeno gradnjo/poselitev predstavljajo posamični objekti kmetijske ali druge rabe in obstoječi stanovanjski objekti ter opuščeni objekti. Širitve razpršene gradnje za stanovanjske potrebe z novim OPN niso dovoljene. Dovoljene so le gradnje v obsegu parcel za širitev obstoječih dejavnosti oziroma saniranja objektov.
II.5 Določitev okvirnih območij razpršene poselitve
(določitev območij razpršene poselitve)
(1)
Območja razpršene poselitve se pojavljajo predvsem na hribovitem območju, kjer gre za območje redke avtohtone razpršene poselitve s še živečo primarno dejavnostjo. Kot takšno je opredeljeno večji del območja naselij Čateška Gora, Gabrska Gora, Gobnik, Gornje Ravne, Gradišče - k. o. Št. Lovrenc, Hohovica, Hude Ravne, Kamni Vrh, Kresniški Vrh, Kržišče pri Čatežu, Laze pri Gobniku, Ljubež v Lazih, Nova Gora, Podpeč pod Skalo, Ravne, Suhadole, Širmanski hrib, Šumnik, Vovše, Zavrh, Zglavnica, Zgornja Jevnica, Kumpolje, Pogonik, Berinjek, Bistrica, preostalo območje naselij pa je po večini opredeljeno tudi kot razpršena poselitev.
(2)
V manjšem obsegu oziroma izjemoma se razpršena poselitev pojavlja tudi v dolinskem delu poselitve v okolici strnjene poselitve.
II.6 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo
II.6.1 Usmeritve za razvoj poselitve in prenovo
(razvoj naselij)
(1)
Razvoj naselij v Občini Litija se prvenstveno zagotavlja z dvigom kakovosti naselij z notranjim razvojem - z zgostitvami, z delnimi prenovami naselij ter sanacijami degradiranih območij, v skladu z razvojnimi potrebami pa tudi s širitvami in zaokrožitvami obstoječih naselij.
(2)
Naselja v občini so omejena z izrazitimi naravnimi robovi ter vodotoki, zato je potrebno širitve naselij še posebej skrbno načrtovati, načrtovane dolgoročne širitve pa urejati s podrobnim prostorskim načrtovanjem, ki vsebuje vse vidike urejanja prostora.
(3)
Nova poselitev se usmerja predvsem v poselitvena območja urbanih naselij in na njegove robove. Prvenstveno se zagotavlja boljšo izkoriščenost in kvalitetnejšo rabo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih, s spremembo namembnosti obstoječih objektov in namenske rabe zemljišč, z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin, s prenovo, obnovo, reurbanizacijo, rekonstrukcijo in sanacijo degradiranih območij. Ob tem je potrebno zagotoviti ustrezno razmerje med zelenimi in grajenimi površinami v naselju ter upoštevati identiteto naselja.
(4)
Glede na strateške usmeritve občine ter poselitvene trende in razvojne potrebe so predvidene širitve naselij s poudarkom na širitvi občinskega središča na podlagi urbanističnega načrta Litija ter urbanističnega načrta Zgornji Hotič, kakor tudi v manjšem obsegu širitve vseh ostalih naselij.
(5)
V občini tako geografsko kot tudi funkcionalno dominira naselje Litija z okoliškimi vasmi, ki se nekatere že zlivajo skupaj. Na jugovzhodnem delu občine, kjer je nekoliko manj poselitve dominira naselje Gabrovka, ki je opremljeno s trgovino, pošto, vrtcem ter osnovno šolo. Na severu občine dominira naselje Vače, ki je opremljeno s podobnimi oskrbnimi funkcijami. V zahodnem delu občine dominira naselje Kresnice, ki je opremljeno z več družbenimi in oskrbnimi funkcijami ter proizvodnjo, hkrati pa razpolaga z precejšnjimi površinami namenjenimi industriji. Litija je pomembno zaposlitveno in gospodarsko središče občine, ter ima vse možnosti potrebne za krepitev njene funkcije v občini in tudi širše. Hkrati se Litija Smiselno krepi tudi kot kulturno-turistično-rekreacijski center.
(6)
V Litiji se zagotavlja dovolj velike proste površine za stanovanjsko gradnjo, tako za zagotovitev boljšega bivanjskega standarda sedanjim prebivalcem v naselju, kot tudi za priseljevanje ter območja za krepitev družbene infrastrukture. Del teh zemljišč se zagotavljala z izrabo prostih kapacitet obstoječih nezazidanih stavbnih zemljišč, del pa z načrtno in trajnostno zasnovano širitvijo poselitvenih območij znotraj meje urbanističnega načrta, ki so prostorsko omejena ter jih je možno komunalno navezati na obstoječe sisteme javne komunalne infrastrukture. Ohranjajo se meje poselitve na komplekse najboljših kmetijskih površin, predvsem južno in zahodno od osrednjega dela naselja.
(7)
Zaradi dobre strateške lege ter načrtovane izgradnje obvoznice ob naselju Zgornji in Spodnji Hotič so predvidene tudi večje širitve na vzhodni strani naselja Zgornji Hotič predvsem za zagotavljanje površin za malo gospodarstvo in zagotavljanje delovnih mest.
(8)
Območja širitev in zaokrožitev naselij je potrebno načrtovati z občinskimi podrobnimi prostorskimi načrti.
(9)
Gradnja na robovih naselij na robu kmetijskih zemljišč se načrtuje tako, da se z gradnjo čim manj omejuje primarna raba kmetijskih zemljišč ter da se omogočajo možnosti za razvoj kmetijstva in uvajanje intenzivnejše kmetijske proizvodnje. V ta namen se na določenih robovih naselij določi posebna namenska raba za stanovanja in kmetije in/ali za kmetijsko proizvodnjo. Posebej se varujejo zemljišča proizvodno usmerjenih in zaščitenih kmetij. Preveriti je potrebno možnosti za preselitve aktivnih kmetij, ki so s svojo dejavnostjo v centrih naselij omejene in na obstoječi lokaciji nimajo možnosti širitve za razvoj dejavnosti hkrati pa delno povzročajo tudi okoljske probleme.
(10)
Pri razvoju naselij se načeloma ne širi na območja registrirane kulturne dediščine oziroma se kulturno dediščino upošteva kot dejavnik kakovosti bivalnega okolja in kot prostorski potencial. Pri prenovi naselij se kulturno dediščino obravnava ob upoštevanju njene ranljivosti. Na vplivnih območjih kulturne dediščine se vse prostorske ureditve načrtujejo s podrobnim prostorskim načrtom.
(usmeritve za razvoj dejavnosti po naseljih)
(1)
V naseljih stanovanja prevladujejo nad drugimi dejavnostmi. Večji stanovanjske površine se načrtujejo v Litiji, Gabrovki, Kresnicah, Dolah pri Litiji, Polšniku, Savi, Vačah, Jevnici in Zgornjem Hotiču. V ostalih naseljih in vaseh je možna gradnja znotraj vrzeli, nezadostno izkoriščenih površin in na robovih zaradi izboljšanja pogojev za bivanje in opravljanje kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti. Prednost se daje prenovi in sanaciji, ki sta usmerjeni v modernizacijo kmetijstva in ustvarjanje pogojev za razvoj dopolnilnih dejavnost.
(2)
Območja počitniških hiš so predvidena na Goliščah, Jelenski Rebri, Kalu pri Dolah, Polšniku, Prevegu in Slivni.
(3)
Preplet stanovanjskih površin z družbenimi in storitvenimi dejavnostmi ter zelenimi površinami se načrtuje v centralnih naseljih, v ostalih naseljih pa se načrtuje prevladujoča stanovanjska dejavnost s spremljajočimi storitvenimi in družbenimi dejavnostmi.
(4)
Družbena javna infrastruktura še nadalje ostaja v dosedanjih območjih, kjer se ohranja možnost razvoja. V smislu upravnih funkcij, šolstva ter dejavnosti varstva predšolskih otrok se te še nadalje razvijajo oziroma spodbujajo v lokalnih središčih (Gabrovka, Kresnice, Dole pri Litiji, Polšnik, Sava, Vače, Jevnica, Zgornji Hotič). Centralne funkcije (pošta, bančništvo, lekarne ipd.) pa se, razen v Litiji kot občinskemu središču, grupirajo še v pomembnejši lokalni središči.
(5)
Površine športno-rekreacijskih dejavnosti se načrtujejo v naseljih Litija, Sava pri Litiji, Kresnice, Jevnica. V ostalih naseljih se primerno uredijo obstoječe športno-rekreacijske površine.
(6)
Gradnja za potrebe poslovno proizvodnih dejavnosti se usmerja v gospodarske cone predvsem že vzpostavljeno cono na vzhodu mesta Litije - Zagorica in v Kresnice ter v poslovne cone v Zgornjem Hotiču in Moravčah pri Gabrovki.
(notranji razvoj naselij)
(1)
Za nosilna naselja Litija, Kresnice, Vače, Zgornji Hotič, Sava, Gabrovka, Jevnica, Dole pri Litiji, Polšnik, ter ostala naselja Breg pri Litiji, Ribče, Kresniške Poljane, Ponoviče, Spodnji Hotič, Moravče pri Gabrovki, Boltija, Brezovo, Golišče, Kal pri Dolah, Preveg, Slivna, Veliki Vrh pri Litiji, Prelesje, Renke, Sopota, Zapodje, Gradišče - k.o. Št. Lovrenc, Jelenjska Reber, Konj, Mamolj, Moravška Gora, Radgonica, Spodnje Jelenje, Spodnji Log, Stranski Vrh, Široka Set, Tepe, Tihaboj, Tlaka, Zagozd, Bitiče, Borovak pri Polšniku, Brezje pri Kumpolju, Brglez, Cirkuše, Čeplje, Dobje, Dobovica, Dolgo Brdo, Gorenje Jelenje, Javorje pri Gabrovki, Jesenje, Ježevec, Kandrše - del, Klanec pri Gabrovki, Klenik, Konjšica - del, Laze pri Vačah, Leše, Lukovec, Magolnik, Mala Goba, Mala Sela, Okrog, Pečice, Podbukovje pri Vačah, Podšentjur, Potok pri Vačah, Prevale, Preženjske Njive, Ržišče, Selce, Slavina, Strmec, Tenetiše, Tolsti vrh, Velika Goba, Velika Preska, Vernek, Vodice pri Gabrovki, Zagorica, Zgornji Log se zagotavlja notranji razvoj naselij.
(2)
Kvaliteto bivanja v naseljih se dviga z zagotavljanjem in ureditvijo javnih prostorov in urbane opreme. Pri načrtovanju prenov in zgoščevanja predvsem v nosilnih naseljih se upošteva ohranjena identiteta naselja ali njegovega dela. Ohranjajo ter prenovijo se predvsem center naselja, osrednji starejši del vaškega jedra, osrednja ulica naselja oziroma kvalitetna ulična poteza.
(3)
Znotraj naselij se zagotavlja uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami. Zagotavlja se tako prostorsko razporeditev zelenih površin, da jih je mogoče povezati v zeleni sistem, le te pa povezati z odprtimi površinami na robovih naselij. Zavarovana in rekreacijska območja ter učne in ostale tematske poti v odprtem prostoru se bolje navežejo na poselitvena območja še posebej na območja namenjena športno-rekreativni in turistični dejavnosti v občini.
(4)
Potrebno je zagotoviti varne kolesarske in peš povezave med naselji v občini za kar se ureja omrežje javnih cest ter tudi poljskih poti.
(5)
Zagotavlja se boljša izkoriščenost in kvalitetnejša raba praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč v naseljih. Zagotavlja se uravnoteženo razmerje med grajenimi in zelenimi površinami ter povezave z odprto krajino.
(6)
V podeželskih naseljih se razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenja gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev in sicer za izvajanje kmetijske dejavnosti ter dopolnilnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Ob tem je s primerno podrobnejšo namensko rabo namenjeno kmetijam, še posebej potrebno varovati robove med stavbnimi zemljišči in kompleksi kmetijskih zemljišč. Možno je tudi izvajanje obrtnih dejavnosti povezanih s kmetijstvom in gozdarstvom oziroma drugih prostorsko in okoljsko sprejemljivih dejavnosti. Ob tem je treba zagotavljati ohranjanje obstoječih kulturnih in krajinskih kvalitet.
(7)
V naselja se umešča različne dejavnosti, s čimer se zagotavlja delovna mesta blizu bivalnih območij. Dejavnosti ne smejo biti konfliktne med seboj in s stanovanjskimi območji.
(8)
Proizvodne dejavnosti se umešča v gospodarske cone. V taka območja se lahko umeščajo tudi obrtne in storitvene dejavnosti, če niso konfliktne s proizvodnimi dejavnostmi.
(9)
Okoljsko manj obremenjujoče trgovske, storitvene in obrtne dejavnosti ter manjši proizvodni obrati se lahko umeščajo v podeželska naselja.
(10)
Oskrbne in storitvene dejavnosti ter območja družbene javne infrastrukture se umešča v dele naselij, kjer imajo možnost dolgoročnega razvoja in kjer je zagotovljena dobra dostopnost, v čim večji meri z javnimi prevoznimi sredstvi ter s kolesom ali peš.
(11)
Stanovanja se umešča v območja, ki so pretežno namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti. V podeželskih območjih se zaradi preprečevanja emisijskih vplivov poskrbi za primerno oddaljenost stanovanjskih hiš (objektov) od kmetijskih objektov.
(12)
Največje širitve se načrtujejo za naselji Litija in Zgornji Hotič, kjer se ustvarja novo območje stanovanjsko gradnjo ter obrtno dejavnosti. Obenem se v starih jedrih načrtuje prenova.
(13)
V manjšem obsegu večinoma za individualne potrebe in pretežno v obliki zapolnitev in zaokrožitev stavbnega tkiva, se širijo ostala predvsem gravitacijska naselja v občini.
(14)
Večjih strnjenih površin stavbnih zemljišč, ki se vrnejo v primarno rabo v občini ni. V večini primerov gre za manjše popravke v preteklosti neustrezno planiranih površin (npr. na reliefnih robovih, robove kmetijskih kompleksov), ki se nadomestijo z bolj ustreznimi površinami.
(usmeritve glede sanacije razpršene gradnje)
(1)
V občini je velik problem glede razpršene gradnje. Obstoječe objekte razpršene gradnje se lahko sanira, dogradi ali nadgradi po pogojih, ki se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
(2)
Območje razpršene gradnje, ki se sanira kot območje sanacije razpršene gradnje, ki se vključi v naselje, je na območju občine neizrazito, oziroma ne gre za območja ampak za posamezne objekte, ki se priključijo naselju.
(3)
Območja razpršene gradnje, ki se predvsem komunalno sanira je širše območja Gabrovke z Moravčami pri Gabrovki, Gobnikom, Hohovico, Moravško goro in Klancem pri Gabrovki. Območij, ki se sanirajo kot posebno zaključeno območje in se opredelijo kot poselitve v Občini Litija ni.
(4)
Ostala območja razpršene gradnje se oblikovno in komunalno sanira. Pogoji sanacije se določijo s prostorskimi izvedbenimi pogoji.
(usmeritve glede ohranjanja poselitve)
(1)
V območjih ohranjanja poselitve - to so območja razpršene poselitve - se praznjenje preprečuje tako, da se spodbuja ohranjanje ekstenzivnega kmetijstva in razvoj dopolnilnih dejavnosti (drobna obrt, domača obrt, čebelarstvo, kmetije odprtih vrat ...).
(2)
Na teh območjih se zagotavljajo zadostne površine za stanovanjsko gradnjo in za potrebne okoljsko sprejemljive dejavnosti v obsegu, ki je za ohranjanje poselitve potreben.
(3)
V centralnih naseljih se za ohranjanje poselitve zagotavljajo površine in vzpodbujajo umestitve vseh vrst oskrbnih in storitvenih dejavnosti.
(usmeritve za urbanistično oblikovanje naselij)
(1)
Zlivanje naselij v občini se prepreči z zelenimi cezurami. Pri razvoju poselitve se za naselja Litija, Kresnice, Gabrovka, teži k večji urbanizaciji, naselja Vače, Zgornji Hotič, Sava, Jevnica, Dole pri Litiji, Polšnik, Breg pri Litiji, Ribče, Kresniške Poljane, Ponoviče, Spodnji Hotič, Moravče pri Gabrovki in Spodnji Log bomo razvijali kot območje zmerne urbanizacije, v ostalih naseljih v občini pa bomo ohranjali ruralen tip poselitve.
(2)
Za naselja, kjer se bo izdelal urbanistični načrt, se upoštevajo usmeritve urbanističnega oblikovanja iz konceptualnega dela urbanističnega načrta.
II.6.2 Usmeritve za razvoj v krajini
(splošne usmeritve za razvoj v krajini)
(1)
Razvoj krajine v Občini Litija bo usmerjen v ohranjanje naravnih in kulturnih kakovosti ob hkratnem zagotavljanju gospodarskega razvoja.
(2)
Dejavnosti v krajini bodo umeščene v območja z največjimi potenciali zanje in najmanjšo ranljivostjo prostora, v skladu z naravnimi in kulturnimi kakovostmi, kvaliteto naravnih virov ter ogroženostjo zaradi naravnih in drugih nesreč in v skladu z usmeritvami in pogoji iz okoljskega poročila.
(3)
Na območjih, ki so spoznana za vrednejša zaradi naravnih, kulturnih oziroma drugih kvalitet, bo zagotovljeno skupno varovanje.
(4)
Kot intenzivna kmetijska krajina se bodo razvijala ravninska območja, ki imajo pridelovalni potencial tal.