STA novice / Rešitve zaradi izbrisov v bankah ostajajo odprte

Sprejem zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank je potreben, da bi imetnikom kvalificiranih obveznosti bank, ki so bili razlaščeni ob sanaciji bank v letih 2013 in 2014, skladno z odločbo ustavnega sodišča iz oktobra 2016 omogočili učinkovito sodno varstvo.

Ustavno sodišče je namreč presodilo, da sodno varstvo ni bilo učinkovito, ker novela zakona o bančništvu, ki je bila podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije, ni upoštevala in ustrezno uravnotežila znatno šibkejšega položaja vlagateljev v kvalificirane obveznosti v primerjavi z Banko Slovenije. Predlog zakona tako opredeljuje postopke za ugotavljanje in poplačilo morebitne škode, ki naj bi imetnikom delnic, hibridnih instrumentov in podrejenih obveznic nastala z izbrisom v okviru sanacije bank.

DZ se je s predlogom zakona seznanil decembra lani, ko ga je sicer podprl, a je večina poslancev menila, da ga je treba še izboljšati. Podobno menijo tudi pravniki državnega zbora, ki so v svojem mnenju nanizali vrsto pripomb in predlogov za popravke zakonskega besedila.

Številne pripombe imata tudi zainteresirana javnost oz. predstavniki razlaščencev ter komisija državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance. Slednja je v svojem odklonilnem mnenju zapisala, da predlog zakona ne udejanja vsebine iz odločbe ustavnega sodišča in v smislu zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva ne izboljšuje položaja nekdanjim imetnikom, prav tako v konceptualnih rešitvah bistveno odstopa od stališč ustavnega sodišča.

Vlada je na pripombe državnih svetnikov odgovorila v sredo popoldne na dopisni seji in dodala, da so v nadaljnjem zakonodajnem postopku možne še določene izboljšave predlaganih rešitev, za katere si bo kot predlagateljica zakona tudi prizadevala. Vendar dopolnila do začetka današnje seje odbora za finance še niso bila pripravljena, zato je predsedujoča na seji predlagala prestavitev obravnave na eno prihodnjih sej.

Je pa odbor za finance za obravnavo na februarski plenarni seji pripravil predlog novele zakona o javnih financah, s katero se v slovenski pravni red dokončno prenaša evropska direktiva v zvezi s proračunskimi okviri držav članic, potem ko je bila deloma prenesena že leta 2015 z zakonom o fiskalnem pravilu.

Z novelo zakona se določa tudi ureditev, povezana s srednjeročnim načrtovanjem fiskalne politike. Zato sta predvidena dva nova proračunska dokumenta, na podlagi katerih bo načrtovanju prioritet države posvečena bistveno večja pozornost. To sta državni program razvojnih politik in srednjeročna fiskalna strategija, je povedala država sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec.

Štiriletni program razvojnih politik bo vlada sprejemala vsako leto do konca novembra, vseboval pa bo razvojne usmeritve in tiste prednostne naloge vlade, ki so ključne za razvoj Slovenije. Na tej podlagi se bo oblikovala srednjeročna fiskalna strategija, to pa bosta predstavljala združena okvir za pripravo proračunov sektorja država in program stabilnosti. Po predlogu bi oba dokumenta prvič pripravili za proračunsko leto 2020.

Ni pa bil podpore zadostnega števila članov odbora za finance deležen predlog novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katerim bi znižali davčne stopnje nazaj na ravni pred krizo ter poleg obstoječe uvedli še eno znižano davčno stopnjo, ki bi veljala za osnovne življenjske izdelke. Predlog so pripravili v poslanski skupini SDS, katere poslanec Andrej Šircelj je menil, da bi morali zaradi trenutnih ugodnih gospodarskih kazalcev in gospodarske rasti ljudem omogočiti, da jim ostane več denarja.

SDS je podoben predlog vložila v zakonodajni postopek že lani, a ga je DZ na decembrski seji zavrnil. Danes je Tilen Božič s finančnega ministrstva povedal, da spreminjanje stopenj DDV v tem trenutku ni predvideno.