STA novice / Odbor DZ za kmetijstvo skozi predlog novele zakona o kmetijstvu

Kot je pojasnil kmetijski minister Dejan Židan, bi bila čebelarska akademija po predlogu ustanovljena znotraj Kmetijskega inštituta Slovenija kot posebna enota. Z ustanovitvijo Slovenske čebelarske akademije država odgovarja na zanimanje za slovensko znanje na tem področju iz tujine. Zanimanje se je namreč ob prizadevanjih Slovenije za razglasitev svetovnega dneva čebel, ki ga bomo 20. maja obeležili prvič, povečalo. "Želimo združiti znanje in ga na plačljivi način ponuditi povpraševanju iz tujine," je poudaril.

Državna sekretarka Tanja Strniša pa je dodala, da je čebelarska akademija projekt nacionalnega pomena, vlada pa da jo želi urediti na stabilen, dolgoročen in transparenten način. Tako je odgovorila na pomislek zakonodajno-pravne službe, da ustanovitev čebelarske akademije kot notranje organizacijske enote kmetijskega inštituta ne sodi v zakon.

V predlogu novele je pri področju prehranske verige bolj jasno definirano, kaj so nedovoljene prakse (nabor teh se širi), na novo je definirana pravna domneva znatne tržne moči, ki izhaja iz velikosti podjetja na nabavni strani - 25 milijonov evrov letnega prometa, ustvarjenega v Sloveniji. Predlog naslavlja tudi višino glob za prekrške.

Namen sprememb na področju prehranske verige je, da se konkurenčni boj ne lomi na plečih pridelovalcev in da se zaščiti najšibkejše, je dejala Strniša.

Da mora biti prehranska veriga pravična, so opozorili tudi nekateri poslanci, ki podpirajo prizadevanja za ureditev nepoštenih praks. Poslanec SMC Simon Zajc je sicer ob tem poudaril, da bi bilo treba kmete spodbuditi k povezovanju, saj bodo tako v odnosu s trgovci povečali pogajalsko moč, dvignila se bo tudi samooskrba. Po besedah Zvonka Laha (NSi) je kmetijstvo specifična panoga, zato morajo biti predpisi takšni, da bodo lahko kmetje prosperirali.

Predlog novele zakona po Židanovih pojasnilih vpeljuje tudi začasno ali občasno delo v kmetijstvu. Gre za odmik od podjemnih pogodb, s pogodbami civilnega prava se uvaja nova oblika dela, od katerega pa se plačujejo prispevki. Predlog definira najdaljšo dolžino trajanja začasnega dela (120 dni za delodajalca in 90 dni za delavca), za nekatere oblike začasnega dela je predvidena tudi 25-odstotna posebna obdavčitev.

Kot je dodala Strniša, je ključno, da se s predlogom novele ljudem zagotavlja vsaj minimalne pravice in plačilo, ter da so delodajalcem zagotovili, da s pogodbam civilnega prava niso v nasprotju delovne zakonodaje.

S predlogom novele se omogoča tudi izvajanja pripravništva pri izvajanju storitev javne službe na področju kmetijstva. "To je tudi v interesu kmetijskega prostora," je poudaril minister Židan.

Poslanci so za plenarno sejo DZ pripravili še predloga novel zakonov o veterinarstvu in o veterinarskih merilih skladnosti in zaščiti živali. S prvim se med drugim v mrežo javne veterinarske službe vključuje tudi skrb za dobrobit živali, z drugim pa se daje pravno podlago generalnemu direktorju uprave za hitro ukrepanje v nujnih primerih.

Odbor je potrdil še predlog novele zakona o semenskem materialu kmetijskih rastlin, s katerim se na jasnejši in enakopravnejši način določajo obveznosti dobaviteljev, ki se ukvarjajo s pridelavo, pripravo za trženje oz. trženjem semenskega materiala kmetijskih rastlin. Poleg tega predlog omogoča učinkovitejši nadzor in boljšo uskladitev z drugimi zakonskimi predpisi.

Medtem je odbor prižgal rdečo luč predlogu sprememb zakona o divjadi in lovstvu, ki ga je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom (SDS). Po prvotnem predlogu poslancev SDS bi bila koncesijska dajatev, ki jo vsako leto plačujejo lovske družine, v celoti prihodek občin in se ne bi več po polovico delila državni proračun in občine, a so ta predlog v obravnavi z dopolnilom popravili tako, da bi se 20 odstotkov prihodka iz naslova koncesije steklo v državni proračun, preostalih 80 odstotkov pa občinam, ki imajo sprejete odloke o porabi koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo.