STA novice / Odgovor sindikatov na predlog socialnega sporazuma je predlog splošne kolektivne pogodbe (dopolnjeno)

Kot je na današnji novinarski konferenci dejala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič, spodbudo socialnemu dialogu od GZS pozdravljajo, a se je treba zavedati, da je socialni sporazum širši dokument, ki naj bi vključeval vse socialne partnerje.

"Predlagatelji tega sporazuma niso bile vse delodajalske organizacije. Na današnjem sestanku je bilo videti, da se delodajalci na tem področju niso poenotili," je poudarila. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je namreč predlog sporazuma danes uradno predstavila drugim delodajalskim organizacijam in sindikatom.

Eden od predmetov predloga sporazuma je plačni model, ki ga skušajo sindikati že nekaj časa uskladiti. Po prenehanju splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo v zasebnem sektorju namreč ni več enotne ureditve plačnega sistema, je spomnila Jerkičeva. "Ostaja dogovarjanje na področju panog s kolektivnimi pogodbami dejavnosti, a je tudi to vedno slabše, šibkejše in poteka vedno redkeje," je dodala.

V predlaganem sporazumu je govora o rasti plač po mnenju sindikatov premalo. "Namere o razvoju ter rasti plač in zaposlovanja podpiramo, a pogrešamo mehanizme, ki bi nam to zagotavljali," je dejala Jerkičeva in predlogu GZS zaradi tega očitala neuravnoteženost.

Naslednja poteza bo zdaj v rokah Ekonomsko-socialnega sveta, ki bo prihodnji petek imenoval delovno skupino za pripravo socialnega sporazuma. "Njena naloga bo uskladiti besedilo sporazuma, če bo to mogoče," je pojasnila Jerkičeva.

V ZSSS sicer poudarjajo, da sporazuma, ki bi spremenil vsebino zakona o minimalni plači, ne bodo podprli. Na GZS namreč želijo v minimalno plačo vključiti čim več dodatkov, česar pa trenutna zakonodaja ne predvideva.

Odgovor sindikatov na predlog socialnega sporazuma je torej splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki so jo danes predstavili delodajalcem. Vanjo želijo po besedah predsednika konfederacije sindikatov Pergam Jakoba Počivavška vključiti vse zaposlene v zasebnem sektorju.

Predvideva tudi smiselno uporabo standardov pogodbe za ekonomsko odvisne delavce in ureja vse klasične institute, ki jih je mogoče najti v kolektivnih pogodbah dejavnosti. To so med drugim dodatni kriteriji za odmero letnega dopusta ter določitev povračila stroškov v zvezi z delom in dnevov odsotnosti z nadomestilom plače v posebnih primerih.

Vsebuje tudi tarifni del z določenimi prejemki delavcev. Pri oblikovanju tega so sledili zahtevi po odpravi razkoraka med najnižjimi osnovnimi plačami po tarifnih razredih in minimalno plačo. "Najnižja osnovna plača prvega tarifnega razreda bi se po našem predlogu postavila na raven minimalne plače, v določenem razmerju pa bi nato sledile najnižje osnovne plače v višjih tarifnih razredih," je pojasnil Počivavšek.

Ocenjevati, za koliko bi se v primeru uveljavitve splošne kolektivne pogodbe plače zvišale, je po besedah Jerkičeve zelo tvegano, zato se v to niso spuščali. "Zagotovo pa v tistih dejavnostih, ki niso pokrite s kolektivnimi pogodbami, lahko pričakujemo dvig plač vsaj za tisti del dodatkov, ki je nad minimalno plačo," je dodala.

Iz GZS so sporočili, da predlog splošne kolektivne pogodbe razumejo v kontekstu, da ni pomembno, kdo predlog pripravi, ampak da se doseže najboljša rešitev. Pobudo sindikatov bodo natančno preučili, so dodali.

Današnjega sestanka se je po navedbah GZS udeležilo 28 najvišjih predstavnikov delodajalskih organizacij in sindikalnih central. Strinjali so se, da je treba nadaljevati z aktivnostmi za krepitev socialnega dialoga, doseganje primerljivosti slovenskega plačnega sistema z evropskimi državami, ustrezno rast plač in vzpostavitev pogojev za čim boljše delovanje gospodarstva, so še navedli.