STA novice / Aleš Šabeder - Ekonomist, ki ga čaka krmarjenje med različnimi interesi v zdravstvu (biografija)

Šabedrovo ime je v zdravstveno sfero konec leta 2017 priletelo kot strela z jasnega, ko je kot ekonomist brez izkušenj v zdravstvu najprej kot vršilec dolžnosti direktorja prevzel krmilo Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana z okoli 8000 zaposlenimi. S podporo takrat vodilne v vladi SMC je sredi februarja dobil polni mandat.

Tudi zato ga nekateri vidijo kot kader SMC. Prvak SMC Miro Cerar je nedavno dejal, da so v SMC na njegov izbor za generalnega direktorja UKC vplivali, ker so verjeli, da je za to mesto primeren. "Seveda je vodenje ministrstva drugačen, večji izziv," je opozoril, a njihova podpora Šabedru ni bila vprašljiva.

Po drugi strani so se mediji razpisali o povezanosti Šabedra z generalnim sekretarjem danes največje vladne stranke LMŠ Branetom Kraljem, ki je pojasnil, da se s Šabedrom poznata, a da ga je za ministrskega kandidata izbral premier Marjan Šarec na podlagi izkušenj in strokovnosti.

Kot je Šarec danes pojasnil pred poslanci, je izbira Šabedra "pretehtana in tehtna". Spomnil je na Šabedrovo vodenje UKC Ljubljana. "Šabeder je videl drobovje čakalnih vrst in vzroke zanje. Zaveda se sistemskih hib in zakonskih pomanjkljivosti oziroma slabosti. Kot ekonomist pozna finance, kot menedžer delovanje, razume poslovanje, izvajal je sanacijo. Slišal je zaposlene. Izkusil je sindikate različnih poklicev," je naštel premier.

Šabeder, pred katerim so zahtevni izzivi, je v predstavitvi na matičnem parlamentarnem odboru poudaril, da je državljanom treba zagotoviti dostopno in kakovostno javno zdravstvo. Napovedal je sistemski pristop pri krajšanju čakalnih dob, zmanjševanje administrativnih obremenitev ter posodobitev zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Napovedal je, da bo v primeru izvolitve njegov prvi korak reševanje problematike družinskih zdravnikov na tistih lokacijah, kjer so trenutno težave. V zvezi s to problematiko meni, da je treba povečati število specializacij in dvigniti zanimanje študentov medicine za poklic družinskega zdravnika.

Do ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja se ni jasno izrekel, je pa poudaril, da bo, če do nje pride, treba zagotoviti stabilen in dolgoročen vir financiranja. Med možnimi predlogi je Šabeder navedel dvig prispevne stopnje po načelu solidarnosti, davek na zdravstvo ter davek na alkohol, tobak in sladke pijače.

Dodal je še, da je pripravljen sodelovati z vsemi strankami in prisluhniti njihovim predlogom. In krmarjenje med političnimi interesi bo za Šabedra, ki se prvič podaja v politiko, verjetno tudi eden največjih izzivov.

Preden je prevzel vodenje UKC je namreč deloval v gospodarstvu. V svoji profesionalni karieri je zamenjal več vodstvenih položajev v različnih večjih slovenskih podjetjih kot so Mercator, Petrol in Semenarna Ljubljana, na čelu katere je bil od leta 2014 do odhoda v UKC. Pod njegovo taktirko je Semenarna uspešno končala postopek prisilne poravnave. Izkušnje je nabiral tudi pri tujih podjetjih, ki imajo svoja predstavništva v Sloveniji. Bil je direktor družbe Top service, več let pa je delal tudi pri Boschu.

Od 1. 1. 2018 do imenovanja za ministra za zdravje je torej vodil največji zdravstveni zavod v državi, kjer je organiziral delo, pripravil operativni in finančni načrt zavoda, temeljne poslovne politike, sanacijski program ter sodeloval pri pogajanjih z različnimi deležniki.

Rezultati sanacije kažejo, da je UKC Ljubljana eden od treh zavodov, ki niso dosegli ciljev glede finančnih učinkov sanacije in zmanjševanja izgube. Za leto 2018 so dosegli 80 odstotkov zastavljenih sanacijskih načrtov, torej osem od načrtovanih 10 milijonov evrov, so navedli v UKC Ljubljana. Nekateri učinki sanacijskih ukrepov se bodo po njihovih napovedih pokazali letos.

V lanskem letu je UKC sicer posloval z dobrimi 23 milijoni evri izgube, kar je deset milijonov evrov manj kot v letu 2017, ko je izguba znašala 33,5 milijona evrov. Po prejetju skoraj 80 milijonov evrov sanacijskih sredstev iz proračuna pa so v UKC lani na papirju zabeležili 46,4 milijona evrov presežka prihodkov nad odhodki.

Kljub nedoseganju sanacijskih načrtov pa predsednik sveta zavoda Jože Golobič ocenjuje, da ni izpolnjen noben od zakonskih pogojev, na podlagi katerih bi lahko Šabedra, če ta ne bi odšel na drugo funkcijo, razrešili. Kot predsednik sveta zavoda je s Šabedrovim delom zadovoljen in ga ocenjuje kot dobrega poznavalca razmer v zavodu.

Eden večjih Šabedrovih izzivov na čelu UKC je bilo urejanje področja otroške srčne kirurgije. Zaradi zagotovil vodstva UKC, da so uspeli vzpostaviti stabilen in varen program otroške srčne kirurgije, se je aktualna vlada odločila za ukinitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB). Časnik Finance je sicer nedavno poročal o zapletih pri operaciji srčne zaklopke pri 14-letni deklici v začetku februarja. V UKC so očitke zanikali, so pa odredili izredni interni nadzor, ki še poteka.

Šabeder je sicer Ptujčan. Rojen je bil 4. marca 1970, po izobrazbi pa je ekonomist - diplomiral je na ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.

Tekoče se sporazumeva v angleškem, hrvaškem, nemškem in srbskem jeziku. Razpoložljivi prosti čas rad preživlja v naravi in se ukvarja s športom. Zelo rad tudi bere, najraje zgodovinsko literaturo in biografije.

Ima ženo in hčerko, živi pa na Škofljici.