STA novice / Argumenti za odpravo prepovedi vertikalnih povezav v lekarniški dejavnosti niso prepričali matičnega odbora DZ

Poslanci so prepoved vertikalnih povezav uzakonili na predlog vlade Mira Cerarja decembra 2016, in sicer po številnih postopkovnih težavah. Te določbe izvajalcem lekarniške dejavnosti prepovedujejo povezanost s pravnimi osebami, ki zdravila izdelujejo ali se ukvarjajo s prometom z njimi na debelo.

Ministrstvo za zdravje, tedaj pod vodstvom Milojke Kolar Celarc iz vrst SMC, je pri snovanju predloga sledilo načelu, da morata biti nosilec in izvajalec lekarniške dejavnosti popolnoma neodvisna pri opravljanju svojega dela.

Möderndorfer je že tedaj opozarjal na težave. Številne določbe zakona so tudi v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti pred ustavnim sodiščem. To je bil tudi eden od razlogov za predlog zakonodajnih sprememb, pod katerega se je podpisal še poslanec SMC Branislav Rajić.

Na ministrstvu, sedaj pod vodstvom Aleša Šabedra, še vedno ocenjujejo, da je aktualna ureditev primerna, saj sledi tako evropskemu zakonodajnemu in strokovnemu urejenemu sistemu, je pojasnil državni sekretar Tomaž Pliberšek. "Zagotavljanje in dostopnost do kakovostnih, varnih, učinkovitih in preskušenih zdravil brez ekonomskih vplivov na strokovne odločitve farmacevtov je najpomembnejše poslanstvo lekarništva, ki sledi interesom varovanja javnega zdravja," je dejal.

Pomisleke, da bi veledrogeristi lahko vplivali na strokovne odločitve, pa sta med drugim odločno zavrnila predstavnika Lekarne Ljubljana Gorazd Trpin in Marjan Sedej, saj da farmacevt izdaja zdravila, ki jih z receptom predpiše zdravnik.

Predlogu zakonodajnih sprememb je nasprotovala tudi komisija državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlogu nasprotovala. Po besedah Danijela Kastelica je namreč treba prisluhniti lekarniški stroki, ki da vsem predlaganim rešitvam nasprotuje.

Med drugim je predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub opomnil, da je sedanja zakonska ureditev zagotavlja strokovno neodvisnost, opomnil pa je tudi na težave z lekarniško dejavnostjo v državah, ki nimajo prepovedi vertikalnih povezav. Direktor Lekarne Ljubljana Sedej mu je ob tem očital, da ne zagovarja stališč članov zbornice.

Tudi predsednik Sindikata farmacevtov Slovenije Damir Domjan je poudaril, da je analiza o učinkovitosti deregulacije v lekarniškem sistemu, za katero so prosili ekonomski inštitut pravne fakultete, pokazala, da so "tako ekonomsko kot tehnično bolj učinkoviti tisti sistemi, ki so bolj regulirani".

V poslanski skupini Levica pa so z dopolnilom predlagali ureditev, po kateri se omejitev ne bi uporabljala za javne lekarniške zavode, ki bi torej lahko od spodaj navzgor ustanovili grosista. "S tem bi bil volk sit, koza cela, zaščitil bi se javni interes," je dejal poslanec Levice Miha Kordiš. Njihov argument za to je, da naj bi javni zavodi delovali neprofitno. S tem bi tudi preprečili privatizacijo ali likvidacijo obstoječih grosistov, katerih lastniki so javni zavodi, posredno pa občine. A kolegov iz drugih poslanskih skupin s tem danes niso prepričali.

Člani odbora niso podprli niti predloga sprememb glede izdelave galenskih zdravil. Möderndorfer je namreč želel odpraviti po njegovem mnenju neenakopraven položaj izdelovalcev galenskih zdravil v razmerju do drugih proizvajalcev istovrstnih zdravil. Po zakonu je izdelava teh zdravil omejena na pogoj, da na trgu ni industrijskega zdravila z enakimi učinki, regulirana pa na 50.000 pakiranj na leto.