STA novice / Slovenija za prožnost pri uresničevanju podnebne ambicije v skupni kmetijski politiki

Kmetijski ministri EU so danes v Bruslju razpravljali o okoljskih in podnebnih vidikih reforme skupne kmetijske politike po letu 2020. Ta vključuje cilj, da naj bo vsaj 30 odstotkov nacionalne ovojnice za razvoj podeželja namenjene za okoljske in podnebne ukrepe, pri čemer so izključena plačila za območja z naravnimi omejitvami.

Slovenija po ministričinih besedah podpira višje okoljske in podnebne ambicije skupne kmetijske politike, vendar pa se je pri tem zdi ključno, da bodo lahko članice dosegale višje okoljske cilje s prilagajanjem ukrepov svojim specifičnim razmeram.

Slovenija v tem duhu lahko podpre ekoshemo kot obvezen element prvega stebra skupne kmetijske politike, torej neposrednih plačil kmetom, vendar mora biti zagotovljene dovolj prožnosti, izpostavlja ministrica.

Pivčeva je tudi poudarila, da bi se pri predpisanem deležu sredstev za razvoj podeželja, ki se mora nameniti za okoljske in podnebne cilje, moralo upoštevati plačilo za območja z naravnimi in drugimi omejitvami.

Na sploh pa je po njenih besedah za doseganje višjih ambicij na področju okolja in podnebja najprej nujno ohraniti obseg proračuna na trenutni ravni, še zlasti za drugi steber, ki se nanaša na razvoj podeželja.

V predlogu večletnega evropskega proračuna za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1,114 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU je za skupno kmetijsko politiko predlaganih 365 milijard evrov v tekočih cenah, torej ob upoštevanju učinkov inflacije, kar je nekoliko manj kot 30 odstotkov celotnega proračuna.

Slovenija naj bi v letih 2021-2027 v okviru skupne kmetijske politike prejela 1,66 milijarde evrov v tekočih cenah, od tega za neposredna plačila kmetom približno 903 milijone evrov, za razvoj podeželja pa 716 milijonov evrov.

Na kmetijskem ministrstvu ocenjujejo, da so predlagana sredstva za Slovenijo prenizka in ne zagotavljajo doseganja ciljev. V primerjavi s sedanjim obdobjem naj bi se sredstva za neposredna plačila znižala za 3,9 odstotka, za razvoj podeželja pa za skoraj 15 odstotkov.

Evropska komisija je sicer ministrom danes predstavila poročilo o razmerah na trgu sladkorja v EU, ki ga je pripravila skupina na visoki ravni, ustanovljena novembra 2018 z namenom spremljanja razmer po ukinitvi sistema sladkornih kvot 30. septembra 2017.

Skupina ugotavlja, da se po ukinitvi kvot trg EU in svetovni trg soočata z viški sladkorja, k čemur je pripomoglo tudi 25-odstotno povečanje proizvodnje sladkorja v EU, povečanje ponudbe pa je vplivalo na padec cen. Ugotavlja tudi, da tržni ukrepi, ki jih omogoča trenutna zakonodaja, niso ustrezni za reševanje položaja.

Slovenija se pridružuje skupini članic, ki zagovarjajo uporabo prostovoljno vezane podpore kot pomembnega orodja za ohranitev pridelave in predelave sladkorne pese.

To je namreč pomembno s socio-ekonomskega vidika, saj pomagajo pri ohranjanju ustrezne ravni dohodkov za pridelovalce in delovnih mest. Pomembno pa bo tudi zagotavljanje ustreznega ravnovesja med interesi proizvajalcev pesnega sladkorja in rafinerijami surovega trdnega sladkorja v EU, je še izpostavila ministrica.

Kmetijski ministri so se sicer danes seznanili tudi s poročilom Evropske komisije o dobrobiti živali med prevozom ob visokih temperaturah v poletnih mesecih. Slovenija, ki je predvsem tranzitna država, se zavzema za strožje skupne ukrepe.