STA novice / Novela zakona o financiranju šolstva zavrnjena; odprlo se je vprašanje koalicijskih razmerij (zbirno)

Novelo je podprlo 43 poslancev, medtem ko bi bilo za vnovično potrditev nujnih 46 glasov. Za so glasovali v koalicijskih LMŠ, SD, SAB in DeSUS ter v Levici, podprla pa sta jo tudi poslanca narodnih skupnosti. V SMC so se vzdržali, v SDS, NSi in SNS pa so bili proti.

DZ je moral znova odločati o noveli, ker je DS v ponedeljek izglasoval odložilni veto nanjo. Državni svetnik Bogomir Vnučec je v predstavitvi veta v DZ dejal, da uvedba razlikovanja med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, ni upravičena.

Po noveli bi država 100-odstotno financirala obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, razširjenega dela javnega programa pa ne več. Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Martina Vuk je v predstavitvi mnenja vlade opozorila, da je razlikovanje med javno veljavnimi izobraževalnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost, namenjeno izključno bolj jasnemu razlikovanju med izobraževalnimi programi, ki jih med seboj razlikuje že veljavni zakon.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v DeSUS menili, da mora biti ločnica med javnim in zasebnim jasna. V LMŠ so ocenili, da ustavno sodišče ne zahteva popolne izenačitve med javnim in zasebnim šolstvom. V SD so prepričani, da novela nikomur ne krati pravice do izbire, kje se šolati. V SAB so v primeru padca novele napovedali zbiranje podpisov za razpis referenduma. Na njem bi volivci povedali, ali se strinjajo s financiranjem zasebnih šol iz javnega denarja. Javne šole so sestavni del socialne države, ki lahko vsakemu posamezniku brez izjem omogoči razvoj njegovih potencialov, pa so menili v Levici.

Medtem so v SMC ocenili, da novela ohranja neustavno stanje, in se zavzeli za spoštovanje pravne države.

Po drugi strani pa novela za SDS predstavlja nadaljevanje zasmehovanja tistih, ki šolajo svoje otroke po svoji vesti, iz prejšnjega režima. Za NSi pa je veto DS glas normalnosti.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo se je na rezultat glasovanja odzval z besedami, da bo treba stvari premisliti in iskati nov konsenz. Poudaril pa je, da je imel vsa zagotovila iz koalicije, da bi bila predlagana rešitev lahko sprejeta.

Na nekatere pozive k prevzemanju odgovornosti je odgovoril, da bi jo potemtakem morali prevzeti vsi ministri, ki so neuspešno predlagali nekaj prejšnjih različic novele, s katero naj bi uresničili ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Na pozive k odstopu pa je dejal: "Vemo, od kod prihajajo taki pozivi, so politični in jasno motivirani, tako da se nanje v tem smislu ne odzivam."

Po njegovih besedah bo treba do jeseni očitno stvari premisliti. Glede na to, da soglasja ni bilo mogoče najti v dveh mandatih DZ, bo treba po njegovih besedah razmišljati "izven vseh okvirov", "izven škatle".

Večina poslanskih skupin se je po zavrnitvi novele strinja, da je pred ureditvijo financiranja zasebnega šolstva še dolga pot. V SD, NSi in SAB so ocenili, da bodo težko uskladili predlog, ki bo imel zadostno podporo. Kljub zavrnitvi novele pa menijo, da se ministru Pikalu ne maje stolček. Zaradi razdeljenosti koalicije pri tej temi se je odprlo tudi vprašanje o trdnosti koalicije.

V LMŠ menijo, da je zdaj na potezi minister Pikalo, ki mora predlagati nov zakon. Na vprašanje, ali še uživa njihovo zaupanje, pa so odgovorili, da bodo o tem še opravili pogovor tako v poslanski skupini kot v koaliciji, ter se na podlagi tega nadaljnje odločali.

Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je napovedal, da bo težko pripraviti zakon, ki bo dobil zadostno podporo. Dodal je, da obstaja možnost, da bo v DZ večino dobila kakšna druga koalicija.

Tudi predsednik NSi Matej Tonin se je strinjal, da se lahko za sprejetje tega zakona oblikuje drugačna koalicija. V DZ so vsaj štiri stranke, ki bi podprle ustavnoskladno rešitev, je ocenil.

Nov predlog od ministra pričakuje tudi vodja poslancev SMC Igor Zorčič. Ocenil je, da mora koalicija rezultate še pokazati.