STA novice / V združenju občin predlagajo 659,44 evra povprečnine za leto 2020 in 668,74 evra za leto 2021

Glede na makroekonomsko stanje v državi je po mnenju predsednika ZOS Smrdelja skrajni čas, da se občinam s povprečnino krijejo dejanski stroški za izvajanje nalog. Dejal je, da so predlagane številke višje od lanskih, saj so tudi stroški občin v letu 2019 predvsem zaradi povišanja plač v javnem sektorju višji kot leto poprej.

"Zato predlagamo, naj se za osnovo za določitev povprečnine vzame dejanske stroške v letu 2018 in ne povprečje stroškov za zadnja štiri leta, ki ne izkazujejo dejanskega stanja," je poudaril. Dodal je, da je predsedstvo ZOS imelo na mizi tudi tri zakonske predloge, in sicer novelo zakona o financiranju občin ter predloga zakona o zmanjšanju stroškov občin in zakona o pokrajinah.

V ZOS so od ministrstva za finance že prejeli izračun povprečnih stroškov za financiranje občinskih nalog za leti 2020 in 2021. Po Smrdeljevih besedah se ne strinjajo z izračunom, saj ta ne zajema vseh stroškov dela in je dokaj okviren. Zato v ZOS predlagajo, naj se upoštevajo že posredovani podatki ministrstev za nove naloge v letu 2019 in 2020 ter stroški dela v obeh letih.

"Skupno to na podlagi podatkov v izračunih ministrstva pomeni 27,8 evra dodatne povprečnine z naslova novih nalog za leto 2020 ter v letu 2021 v višini 37,1 evra," je dejal. Ob tem je komentiral analizo, ki jo je pripravilo ministrstvo za javno upravo. V sklepnih ugotovitvah je navedlo, da je bil del povišanja povprečnine namenjen tudi pričakovanim višjim stroškom občin zaradi dviga plač.

"Vendar to ne drži in temu oporekamo. Dvig plač javnih uslužbencev ni bil vštet v višino povprečnine za leto 2019," je opozoril. Po njegovih besedah je ministrstvo v analizi navedlo, da naj bi odhodki občin zaradi učinkov dviga plač znašali 19,6 milijona evrov: "Prepričani smo, da je treba ta znesek dodatno všteti še v povprečnino za leto 2019."

Predlog novele zakona o financiranju občin med drugim predvideva poenostavitev formule izračuna primerne porabe občin. V ZOS se strinjajo, da je možna izboljšava formule, vendar se je Smrdelj izrekel proti nameri, "da bi se manjšim in razvojno šibkim občinam z malo razvojnega potenciala odvzemala sredstva in se prerazporejala k najmočnejšim občinam".

Novela predvideva tudi dvig meje zadolževanja z osem na devet odstotkov, kar pa v ZOS ocenjujejo kot "absolutno preskromno", zato vztrajajo pri povišanju meje zadolževanja na vsaj deset odstotkov. V zvezi s predlogom zakona o zmanjšanju stroškov občin pa so v predsedstvu ZOS ugotovili, da ocenjeni prihranki občin ne držijo, in to predvsem na področju družinskega pomočnika.

Pri predlogu zakona o pokrajinah gre za drugi poizkus, da bi v Sloveniji ustanovili pokrajine. Po Smrdeljevi oceni je tako dobre nastavke za ustanovitev pokrajin vsebovala že zakonodaja iz leta 2007, ki pa v DZ ni prejela potrebne podpore. Dejal je, da je pri snovanju pokrajin treba imeti v mislih predvsem skladen regionalni razvoj.

"Oblikovanje pokrajin, ki bodo slonele na obstoječih mestnih občinah, ni najboljša pot, saj ne upošteva dosedanje razvojne strukture razvojnih regij, ki niso slučajno takšne, kakršne so," je še v izjavi za medije opozoril predsednik združenja občin.