STA novice / Skupnost socialnih zavodov za akcijski načrt na področju oskrbe starejših

Svojci starostnikom, ki po zaključku bolnišničnega zdravljenja ne morejo živeti povsem samostojno, ponekod ne morejo več pravočasno zagotoviti niti najnujnejših storitev in pomoči, opozarja Skupnost socialnih zavodov Slovenije. Glede na to pozivajo k pripravi akcijskega načrta za pospešeno povečanje zmogljivosti za oskrbo starejših, vključno z obnovo in razširitvijo obstoječih objektov in gradnjo novih domov. Hkrati je treba prevetriti zastarele kadrovske normative v domovih, saj ne ustrezajo potrebam današnjih starostnikov, ki potrebujejo vse bolj zahtevne zdravstvene, rehabilitacijske in druge storitve, so zapisali.

"Predstavljajte si, da bolnišnica zaradi zaključka zdravljenja odpusti vašega bližnjega, ki zaradi svojega zdravstvenega stanja takoj potrebuje vsakodnevno pomoč in oskrbo. V domu za starejše zanj ne dobite proste postelje, prošnja za pomoč na domu pa je uvrščena v čakalno vrsto in prvi obisk negovalke ali negovalca lahko pričakujete šele čez več mesecev, pa še takrat ne v zadostnem obsegu," je ponazoril sekretar skupnosti Jaka Bizjak.

V nekaterih krajih zaradi pomanjkanja kadra po njegovih besedah ne morejo več zagotoviti niti dostave kosil na dom vsem, ki bi to potrebovali, kaj šele, da bi lahko nudili pomoč tistim, ki potrebujejo zahtevnejšo oskrbo, so zapisali v skupnosti.

Država je starostnike in svojce po Bizjakovem prepričanju prepustila samim sebi, njihovim finančnim in drugim zmožnostim. "V nasprotju s trditvami, da smo socialna država, nam ta na področju skrbi za starejše že vrsto let zelo jasno sporoča: sami poskrbite zase, in to z lastnimi sredstvi, saj je to za državo najcenejše," je izpostavil.

Pristojni po njegovih besedah že več kot 15 let prelagajo uvedbo sistema skrbi za starejše, ki bi vsem starostnikom ne glede na njihove finančne zmožnosti zagotovil potrebne storitve. Tudi aktualna vlada se je zavezala, da bo pripravila zakon o dolgotrajni oskrbi, je spomnil. A tudi če bo zakon nekoč sprejet, sam po sebi po njegovem opozorilu še ne bo rešil nakopičenih težav zaradi pomanjkanja zmogljivosti za oskrbo starejših in kadrovske podhranjenosti pri izvajalcih.

Kot je izpostavil, so v povsem nedopustnem položaju danes predvsem starostniki z večjimi negovalnimi potrebami, ki se denimo hranijo po sondi ali imajo urinski kateter, kjer oskrba v domačem okolju ne pride v poštev. Hkrati pa domovi zaradi neustreznih normativov vse pogosteje ne morejo prevzeti odgovornosti za zagotavljanje kakovostne in varne strokovne oskrbe, je dodal.

Minister za zdravje Aleš Šabeder je v začetku julija predstavitev predloga zakona o dolgotrajni oskrbi na Ekonomsko-socialnem svetu napovedal po počitnicah, medtem ko naj bi ga v obravnavo na vladi poslali konec leta.