STA novice / Delodajalci bodo rešitev glede minimalne plače iskali še z Bertoncljem

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole je za STA pojasnil, da so zakonske možnosti za spremembe minimalne plače po padcu zakonodajnega predloga v državnem svetu v začetku julija izčrpane.

Predstavniki delodajalcev so se sicer 18. julija sestali z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenjo Klampfer ter ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravkom Počivalškom, ki so jima skušali dopovedati, kaj bo izvzem vseh dodatkov iz minimalne plače, predviden za leto 2020, pomenil za ranljive panoge, podjetja in določene regije, a z izkupičkom pogovorov, tako Smole, niso bili zadovoljni.

Po njegovih besedah se napovedi delodajalcev in vlade glede posledic nove ureditve minimalne plače popolnoma razlikujejo. Po podatkih pristojnih ministrstev bosta namreč zvišanje in izločitev dodatkov v letu 2020 zasebni sektor stala 197,1 milijona, javni sektor pa 23,3 milijona evrov. Izračun Trgovinske zbornice Slovenije pa na drugi strani kaže, da se bodo samo v dejavnosti trgovine stroški dela povečali najmanj za 350 milijonov evrov letno.

Na ministrstvih vztrajajo, da se bodo morale nekatere panoge, med njimi trgovina, ustrezno prestrukturirati, pri čemer so, kot so ponovili, pripravljeni pomagati. Niso pa znali pojasniti, kako to lahko storijo skladno z evropsko zakonodajo, je opozoril Smole. "Očitno velika večina še vedno ne razume, kaj se bo zgodilo," je navedel.

Kot je povedal, imajo delodajalci v upanju, da najdejo rešitev, jeseni na sporedu še sestanek z ministrom za finance Andrejem Bertoncljem.

Lani sprejeta novela zakona o minimalni plači ni bila usklajena s socialnimi partnerji. Minimalno plačo je z okoli 638 evrov neto letos zvišala na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto. Poleg tega ureja časovnico izločitve dodatkov iz minimalne plače - dodatki bodo iz minimalne plače izločeni s 1. januarjem 2020 - ter formulo za njen izračun, po kateri je minimalna plača omejena tako navzgor kot navzdol oz. najmanj 20 in največ 40 odstotkov nad preračunanimi minimalnimi življenjskimi stroški.

Delodajalci se bojijo, da bodo spremembe usodno vplivale na določene regije, panoge, podjetja in družbo na splošno, sindikati pa te strahove zavračajo in v primeru sprememb rožljajo z referendumom.