STA novice / Koalicija in Resnica bi prepovedali organizirati kampanjo pravnim osebam, financiranim iz tujine (dopolnjeno)

Po veljavni zakonodaji lahko volilno kampanjo organizirajo sam kandidat, predstavnik predlagatelja kandidatov ali list kandidatov, politična stranka ali druga pravna ali fizična oseba, v primeru referenduma pa pravna ali fizična oseba, ki je pobudnik zahteve za razpis referenduma ali je zainteresirana za izid referenduma. Ob tem zakon določa tudi, da kampanje ne smejo organizirati tuje pravne in fizične osebe.

Po Černačevem opozorilu je pomanjkljivost veljavnega zakona, da pa kampanjo lahko organizirajo pravne osebe, ki so financirane iz tujine. To je v današnji izjavi izpostavil tudi premier in prvak SDS Janez Janša, ki je podobno kot Černač poudaril, da je treba izenačiti pogoje za vse organizatorje kampanje, tudi ker je "v Sloveniji vse več referendumov". Ti so ustavna kategorija in medtem ko prepoved financiranja iz tujine za politične stranke velja že 25 let, ista merila ne veljajo za druge organizatorje kampanj, je navedel.

"Tako tujina vpliva na to, kako bomo Slovenci živeli, kar glede na situacijo, ki jo imamo, ni ravno izenačitev pogojev za sodelovanje v demokratičnem procesu. Poleg tega to pušča odprta vrata različnim manipulacijam," je dejal Janša.

Tudi predsednik Resnice in DZ Zoran Stevanović je v videu na strankarskem profilu X menil, da je jasno, da se tujina vmešava v državo prek nevladnih organizacij. Zatrdil je, da jih v stranki ne zanima, kdo je plačnik, pač pa, da se nihče ne sme vmešavati v notranje zadeve države. Stevanović pa je napovedal še, da se bodo "kmalu pozabavali" tudi s "podkupljenimi anketami, manipulacijami pred volitvami in referendumi".

Neenotna pravila v veljavnem zakonu po Černačevih besedah odpravljajo s predlogom novele zakona, ki so ga v DZ posredovali v obravnavo po skrajšanem postopku. Po novem tako ne bi mogla biti organizator kampanje pravna oseba s sedežem v Sloveniji, ki je bila financirana iz tujine v zadnjih petih letih pred dnevom glasovanja na volitvah ali referendumu.

"Cilj novele zakona o volilni in referendumski kampanji je torej krepitev varstva integritete volivk in volivcev, integritete volitev in referendumov, zagotavljanje preglednosti volilnih in referendumskih kampanj ter preprečevanje posrednega tujega vplivanja na demokratične procese v Republiki Sloveniji," je pojasnil.

Da bi poenotili tudi pravila nadzora, v noveli po Černačevih besedah predpisujejo obvezno revizijo financiranja volilnih kampanj tretjih oseb kot organizatorjev volilne kampanje, ki jo tako kot za vse druge organizatorje kampanj opravi računsko sodišče. "Pri tem tudi sledimo priporočilom računskega sodišča iz preteklih obdobij in odločbi ustavnega sodišča," je pojasnil Černač.

Novela zakona po njegovem prepričanju uvaja rešitve, ki zagotavljajo večjo zakonitost in preglednost volilne kampanje, saj je financiranje kampanj "eno osrednjih vprašanj, ki lahko bistveno vpliva na izid volitev oziroma na izid referenduma".

Ob tem je opozoril še, da je Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) izdala priporočila, da je za povečanje preglednosti, integritete in odgovornosti financiranja volilnih kampanj potrebno urediti tudi kampanje tako imenovanih tretjih oseb.

Tudi predsednik Demokratov in gospodarski minister Anže Logar je ocenil, da zakonski predlog ureja zlasti transparentnost in financiranje volilnih kampanj, kar je po njegovem mnenju v interesu vseh. Na novinarsko vprašanje, zakaj so sporna tudi evropska sredstva za denimo financiranje posameznih projektov pravnih oseb, pa je odvrnil, da teh podatkov nima. Dodal pa je, da je prejšnja vlada zelo slabo črpala evropska sredstva, zato so bili sami ob nastopu mandata soočeni s številnimi zamujenimi priložnostmi.

V noveli zakona se sicer ureja kampanja tretjih oseb tako, da se morajo tudi tretje osebe prijaviti kot organizator volilne kampanje, zanje bi se uporabila vsa zakonska določila, ki urejajo organizatorja volilne kampanje, zlasti pa pravila o financiranju kampanje in poročanje o financiranju volilne kampanje, je še dodal Černač.

Kot je razvidno iz besedila predloga, bi bila po novem organizator volilne kampanje tudi tretja oseba, ki sicer ni organizator po veljavnih določbah, ampak v času "kampanje samostojno izvaja plačane aktivnosti ali javno volilno propagando, katere namen je vplivati na odločanje volivcev pri glasovanju na volitvah ali referendumu". Sredstva za njeno kampanjo bi bila omejena na 10.000 evrov. Za tiste, ki pravočasno ne sporočijo podatkov o organizatorju kampanje, med katerimi bi bile po novem tudi tretje osebe, predlagajo zvišanje globe. V veljavnem zakonu je bila ta določena pri višini od 350 do 800 evrov, po novem bi bila od 7000 do 10.000 evrov.

Na vprašanje, ali bi predlagana omejitev veljala tudi za organizacije, ki so v preteklosti denimo prejele evropska sredstva za nek projekt, je Černač potrdil, da gre za katerakoli sredstva in za katerokoli pravno osebo, tudi gospodarska združenja. Na vprašanje, ali ga ne skrbi, da bi po takšni spremembi v referendumskih kampanjah nastopale večinoma le še politične stranke, pa je odgovoril, da ne in da bi nas moral skrbeti "primer, ko se nek inštitut javno pohvali, da si je vse kampanje doslej na referendumih financiral s tujimi sredstvi".

Pri tem ni želel neposredno potrditi, ali je povod za spremembo zakonodaje delovanje Inštituta 8. marec. Na njihove očitke, da jim želijo omejiti delovanje, pa je odgovoril, da naj bodo "na enak način vsi financirani kot organizatorji volilnih kampanj po veljavnem zakonu in ne bo pri tem nobenih težav".

Prvak SDS Janša pa je sicer na družbenem omrežju X izpostavil prav primer Inštituta 8. marec in ob tem objavil grafiko, na kateri so izpostavljeni nekateri financerji inštituta ter podjetja Roses and Solidarity, oba vodi Nika Kovač. Ob tem je zapisal, da gre za "neposredno vmešavanje tujih korporacij v slovensko ustavno demokracijo", pri čemer da samo ena podružnica "multinacionalne hobotnice" razpolaga z večjo vsoto kampanjskega denarja kot vse stranke koalicije skupaj. "Neustavno, nezakonito," je zapisal Janša.

Doslej so bili po Černačevem prepričanju nekateri v privilegiranem položaju, saj da so kampanjo lahko financirali iz tujih sredstev, medtem ko za politične stranke velja prepoved financiranja iz tujine. Nad tem pa tudi ni bilo nobenega nadzora, je dodal. Z novelo pa uvajajo enaka pravila za volilno in referendumsko tekmo, je poudaril.

Zakon o referendumski in volilni kampanji sicer že zdaj navaja, da organizator volilne kampanje ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo od tujih fizičnih in pravnih oseb.