STA novice / Zakonski predlog za plačilo delavcem iz sklada že pred stečajem

Po veljavnem zakonu o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu je delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja oz. drugega primera insolventnosti, upravičen med drugim do izplačila iz tega sklada (ta vključuje nekdanji jamstveni sklad op. STA) do največ treh mesečnih minimalnih plač.

Delavska svetovalnica veljavnih določil ne bi spreminjala, predlaga pa dopolnitev, da bi bili do nadomestil po zakonu upravičeni tudi delavci, ki bi podali izredno odpoved delovnega razmerja zaradi neizplačanih plač, pri tem pa ne bi bilo pogoja, da je delodajalec insolventen.

"Zasledujemo primere, ko je delavec v podjetju, ki mu ne izplačuje plač, in ne ve, ali bi podal odpoved ali ne," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Matija Urankar iz Odvetniške družbe Urankar & Zupančič, ki je sodelovala pri pripravi predloga.

S predlagano rešitvijo, po kateri bi jamstvena shema vstopila v njegov položaj, bi odpravili to obdobje negotovosti, je pojasnil.

Vsi ostali pogoji, med drugim glede višine izplačila plače in nadomestil, bi ostali nespremenjeni. Pri tem bi po predlogu veljal tudi pogoj, da bi delavci tudi sami aktivno skušali doseči izplačilo plač preko sodišča.

V zakon bi vnesli tudi možnost, da bi bili do izplačil iz sklada upravičeni tudi delavci, ki bi dobili odpoved iz poslovnega razloga ali bi jim delovno razmerje prenehalo na podlagi sodne razveze (npr. ker je bila predhodna odpoved nezakonita, a nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče), pri čemer bi odpovedi oz. prenehanju delovnega razmerja v določenem obdobju - predlagajo dve leti - sledil postopek zaradi insolventnosti delodajalca.

Za dveletno obdobje so se po pojasnilih Laure Orel iz Delavske svetovalnice odločili, ker se pogosto že pred nastankom insolventnosti v podjetju kažejo znaki, da ima podjetje težave, npr. ne izplačuje plač, ima blokirane račune, delavci pa se sprašujejo, ali je smiselno iti v tožbo.

"Vsakodnevno se srečujemo s težavami delavcev, ki se zaradi insolventnosti podjetij, ki nastopi že zdavnaj pred samim stečajnim postopkom, znajdejo v težkih finančnih situacijah, ker ne dobijo izplačanih plač in jih od delodajalcev ne morejo izterjati," je utemeljila predlog sprememb.

Zakonski predlog bodo poslali v DZ in upajo, da ga bo posvojila katera od poslanskih skupin. "Ne gre za radikalen predlog, ampak predlog, ki je v minimalni meri sprejemljiv," predsednik društva Delavska svetovalnica Goran Lukić pričakuje, da predloga ne bo treba vlagati na druge načine, denimo s 5000 podpisi volivcev.

Predlog so pripravili v okviru projekta Zadeva Progros: krepitev zakonodajnega okvira, torej ob primeru neplačanih delavcev nekdanjega podjetja Progros nekdanjega poslanca Resnice Borisa Mijiča, ki je pod novim imenom Klukec in v lastništvu Roka Snežiča konec oktobra končal v stečaju.

Upniki lahko terjatve prijavijo do 1. februarja 2027. Podjetje po Lukićevih besedah med drugim 14 delavcem dolguje okoli 41.000 evrov in dogovorjeni so, da bo društvo terjatve v njihovem imenu prijavilo v stečajni postopek. Kot je povedala Orel, bodo zahtevali oblikovanje upniškega odbora in si prizadevali za to, da bi bil v njem tudi predstavnik delavcev.