STA novice / Delodajalci kritični do predloga Levice, sindikalna stran podpira argumente

Levica je predstavila zakonski predlog, ki bi dopolnilno zavarovanje ukinil in ga prenesel v obvezno zavarovanje. Predlog predvideva dvig prispevne stopnje za eno odstotno točko za delojemalce in pokojninsko blagajno ter dvig za 1,6 odstotne točke za delodajalce. Za samozaposlene je predviden dvig prispevne stopnje za dve odstotni točki. V DZ ga bodo vložili do konca septembra.

Da to ni prvi tovrsten predlog, je spomnila izvršna sekretarka na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm. Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je v prejšnjem mandatu vlade že obravnaval Ekonomsko-socialni svet (ESS). Sindikati so predlog podprli, delodajalska stran pa je pogajanja bojkotirala, je pojasnila za STA. Predlog Levice navaja podobne argumente, kot so jih že obravnavali na ESS, je v prvem odzivu na predlog navedla Böhmova.

Po njenih besedah pa predlog zakona ne pojasnjuje, kako se bo nadoknadil izpad sredstev za zdravstveno zavarovanje in ali Levica predlaga dvig prispevnih stopenj.

V ZSSS pa podpirajo rešitev Levice, da država financira obvezno zavarovanje tudi v primeru, ko odhodki zavoda presegajo prihodke od prispevkov za obvezno zavarovanje. "Že zaradi demografskih gibanj bo treba najti dopolnilne vire sredstev za zdravstveno zavarovanje prebivalstva, ki ne bodo bremenili cene dela na trgu dela," je pojasnila.

"Vsekakor zaradi ukinitve ne sme priti do poslabšanja dostopnosti zdravstvenih storitev in rednega plačila izvajalcem," je še dodala Böhmova. Spomnila pa je tudi na socialno varnost zaposlenih v administraciji dopolnilnega zavarovanja.

Direktor za lobiranje in pravne zadeve pri Slovenskem poslovnem klubu (SBC) Igor Knez je medtem v izjavi medijem pred DZ dejal, da predlogi Levice po prvih ocenah pomenijo, da bodo delodajalci plačevali bistveno več za prispevke za zdravstvo.

Del stroška, ki ga je dopolnilno zavarovanje pomenilo za državljane, bi se prerazporedil v breme delodajalcev, drugi del pa na tiste delojemalce oz. samostojne podjetnike, ki so že danes v mednarodnih primerjavah bistveno bolj obremenjeni z davki in prispevki, torej tiste z višjimi plačami od povprečne.

Po Knezovih besedah delodajalci sicer ne morejo podpreti, da bi del stroška prevzeli delodajalci. Knez meni, da je predlog Levice slaba popotnica, saj se državljanom in delodajalcem obeta še prispevek za dolgotrajno oskrbo, nič pa delodajalci še niso dobili pri davčni razbremenitvi. Enako velja za tiste bolje usposobljene in plačane kadre, ki jih želi Slovenija bodisi obdržati ali privabiti.

Glede na pretekle izkušnje s predlogi Levice sicer predstavnik SBC težko verjame, da bi o njem razpravljal ESS, saj so v zunajkoalicijski partnerici manjšinske vladajoče koalicije z njim zaobšli socialni dialog.

Po Knezovem prepričanju predlog ureja samo košček težav v zdravstvu, "pa še to je vprašanje, če na pravi način". Ne loteva se niti vprašanja košarice pravic, ureditve čakalnih vrst, plačil za delo deficitarnim poklicem v zdravstvu, mreže javnih zavodov idr. "Vse to ostaja nerešeno," je sklenil.

Tudi generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetništva Slovenije Igor Antauer meni, da je treba zdravstvo urejati celovito. "Z dopolnilnim zavarovanjem bo treba nekaj narediti, vendar so potrebni resni in poglobljeni izračuni. Predvsem pa je treba to narediti v paketu z novim zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju," je poudaril za STA.

Predloga Levice še ni prebral, vendar ocenjuje, da je "predlog brez izračunov in simulacij nesmiseln". Strinja se, da je treba najti rešitev v smeri ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Predlog Levice po njegovih besedah le prestavlja finančno breme. "Potem zopet nismo naredili nič, problem smo preložili iz enega žepa v drugega. Potem pa vijemo roke, ko mladi in bolje plačani kadri odhajajo v tujino," je še dodal.

V Gospodarski zbornici Slovenije so napovedali, da bodo predlog komentirali, ko se bodo z njim podrobneje seznanili.