STA novice / Poroštvo za drugi tir in tretjo razvojno os v DZ (zbirno)

Predlog zakona za projekt drugega železniškega tira med Divačo in Koprom predvideva do 417 milijonov evrov poroštva, za dva odseka tretje razvojne osi - hitro cesto med Slovenj Gradcem in Velenjem ter med Novim mestom in Osredkom - pa do 360 milijonov evrov poroštva.

S poroštvom bodo obrestne mere posojil, ki jih bosta za izvedbo projektov najeli družbi Dars in 2TDK, bistveno nižje, je zapisala vlada.

"Izvedba teh projektov pomeni, da Slovenija ohranja pomen svoje geostrateške lege. S tem bomo okrepili Luko Koper, slovensko gospodarstvo in verjetno zagotovili dodatna delovna mesta," je v izjavi za medije po seji vlade dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek.

Posojilo za drugi tir mora biti dokončno odplačano do leta 2063, kar predvideva tudi zakon o drugem tiru. Viri za odplačilo posojil so že zagotovljeni in se že pobirajo, in sicer višja cestnina, taksa na pretovor v Luki Koper in višja uporabnina na železnicah. Zato po oceni Bratuškove ni nobene skrbi, da bi bilo to poroštvo unovčeno.

Ministrica prav tako ne pričakuje unovčenja poroštva za tretjo razvojno os, saj je Dars finančno stabilna družba. V poroštveni zakon sta sicer vključena odseka, ki imata potrjen investicijski program - na severnem delu je to odsek od Velenja do Slovenj Gradca, na južnem delu pa odsek od Novega mesta do Osredka. Posojilo mora biti odplačano najpozneje do leta 2055.

Zakon bo vlada v DZ vložila po rednem postopku. "Nič ne bomo hiteli, vse faze bomo delali zelo transparentno. Tudi v DZ pričakujem soglasno podporo, če je tistim, ki so velikokrat glasni, res do tega, da se ta dva projekta zgradita," je dejala Bratuškova.

Družba Dars, ki je koncesionar za cestninske ceste, je odločitev vlade pozdravila. Kot so poudarili, je poroštvo države ključnega pomena za uresničitev projekta. Naložba tako velike vrednosti namreč neposredno vpliva na finančno poslovanje družbe.

"Bodoči prihodki iz odsekov tretje razvojne osi v življenjski dobi rabe ceste nikakor ne bodo zadoščali za vračilo investicije, vključno z njenim upravljanjem in vzdrževanjem," so navedli v Darsu. Banke ali drugi deležniki, ki zagotovijo finančna sredstva iz naslova zadolževanja, presojajo Dars kot celotno družbo, a hkrati presojajo nove projekte kot samostojne projekte in kako bodo vplivali na obstoječe poslovanje, tudi na njihov obstoječ položaj iz starih dolžniških razmerij z Darsom.

Na vladno odločitev so se tudi odzvali v koroški Mladinski iniciativi za 3. razvojno os - ocenili so, da je ključen korak države do prve lopate na severnem kraku tretje razvojne osi. Zato je odbor, ki je za 17. oktober v Ljubljani pripravljal protest pred stavbo vlade, namero o protestnem shodu zamrznil do odločitve v DZ.

S potrditvijo predloga je zadovoljen tudi predsednik odbora za spremljanje izgradnje severnega dela tretje razvojne osi prevaljski župan Matic Tasič. Kot je dejal za STA, zdaj za Dars ni več zadržkov, da ne bi nadaljeval postopkov za izbiro izvajalca del na lokaciji Gaberke, kjer so postopki za začetek gradnje na odseku Velenje-Slovenj Gradec najdlje.

Je pa Tasič poudaril, da se bodo za ostale odseke načrtovane hitre ceste na Koroško borili naprej. Načrti namreč predvidevajo, da se v prihodnosti tretja razvojna os zgradi še naprej od Slovenj Gradca proti Dravogradu in nato prek Raven na Koroškem in Prevalj vse do meje z Avstrijo pri Holmcu.

Odločitev vlade so pozdravili tudi v Velenju, saj da je še en korak v smer tega, da se gradnja čim prej začne. "Res pa je, da v Velenju in v savinjsko-šaleški regiji ostaja grenak priokus, ker zakon o poroštvu ne zajema tudi trase iz Velenja do Šentruperta in da je kot razlog za to bil nesprejet in izdelan investicijski program," je za STA dejal podžupan Mestne občine Velenje Peter Dermol.

Na to sta v odprtem pismu predsedniku vlade Marjanu Šarcu v začetku tega tedna opozorila tudi velenjski župan Bojan Kontič in predsednik Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Blaž Nardin. Izrazila sta razočaranje in navedla, da je to v nasprotju z razgovori, ki so bili opravljeni na preteklih sestankih koordinacijskega odbora.

Vladno odločitev so pozdravili tudi v Koroški gospodarski zbornici in Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici, ki sta del Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Kot so zapisali, je vlada prepoznala strateški pomen tretje razvojne osi, v GZS pa zdaj skupaj s podporniki projekta pričakujejo še potrditev zakona v DZ.