STA novice / ZSSS: Prijave zlorab napotenih delavcev že romale na novo evropsko agencijo

Predsednica ZSSS Lidija Jerkič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnila, da je oktobra začela delovati Ela, ki bo izvajala nadzor nad spoštovanjem pravil zaposlovanja v EU. Evropska konfederacija sindikatov (Etuc) je Eli po njenih besedah v preiskavo že poslala prvih devet primerov zlorab napotenih delavcev. Med njimi jih je kar pet, pri katerih so bili delavci na delo v tujino napoteni iz Slovenije. Pri prijavah je sodelovala tudi ZSSS.

Primeri vključujejo najbolj tipične in razširjene oblike zlorab napotenih delavcev: praviloma so plačani bistveno manj kot lokalni delavci, nimajo plačanega dopusta in bolniške odsotnosti, podjetja, ki delavce napotujejo, pa so pogosto le poštni nabiralniki in se izogibajo plačevanju davkov ter prispevkov za socialno varnost.

Strokovni sodelavec ZSSS Marko Tanasić je izpostavil problematiko izdajanja potrdil A1, potrebnih za napotitve delavcev. Mnogi delodajalci namreč zlorabljajo sistem, saj potrdila neupravičeno pridobivajo na podlagi 13., in ne 12. člena uredbe o koordinaciji sistemov socialne varnosti, je zatrdil.

12. člen je namenjen izdajanju A1 za klasične napotitve delavcev, denimo za izvajanje gradbenih del za naročnika v Nemčiji, pri čemer je treba takoj, ko se delo na tem gradbišču konča, za delo na drugem gradbišču v isti ali drugi državi v EU pridobiti novo potrdilo. 13. člen je medtem namenjen izdajanju A1 za opravljanje občasnih storitev v EU - lahko na več lokacijah ali v več državah hkrati. V poštev pride za delavce, ki na primer montirajo in servisirajo v te države prodane naprave, sicer pa delajo v Sloveniji.

Tanasića posebej skrbi, ker se v Sloveniji ne preverja, po katerem od omenjenih členov bi bilo treba nekoga napotiti, čeprav je to razvidno že iz pogodbe o zaposlitvi. Prav tako po njegovih besedah ni pravega nadzora, ali delodajalci sploh poslujejo v Sloveniji, ali imajo pri nas le poštni nabiralnik, ali so bili že kaznovani zaradi kršitev pravic delavcev, ali plačujejo davke in prispevke ipd. Če imajo davčne težave, namreč po veljavni zakonodaji ne morejo napotovati.

Tisti delavci, ki bi morali biti v državo EU napoteni po 12. členu, a so po 13. členu, so v precej negotovem položaju. Ne da se namreč ugotoviti, kam so sploh napoteni, in ali so tam ali ne. Prepuščeni so sami sebi, so pojasnili v ZSSS. Ravno zdaj iščejo 30 gradbenih delavcev, ki so bili napoteni po 13. členu, četudi niso šli opraviti le kratke storitve. Poleg tega je težko preveriti, ali tako napoteni delavci res dobijo plačo, kakršna jim pripada - torej tako visoko kot lokalni zaposleni. Pogosto dobijo le slovensko minimalno plačo in nekaj kilometrine.

Izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko je ocenil, da vsaka kršitev zaposlenega delavca pomeni nelojalno konkurenco pri izvajanju načel prostega trga izvajanja blaga in storitev. Temeljna naloga Ele bo, da se bori tako proti zlorabam pravic zaposlenih kot proti nelojalni konkurenci, ZSSS pa od pristojnih slovenskih ministrstev in inšpektorjev pričakuje sodelovanje z agencijo pri izmenjavi in pridobivanju podatkov, kar bo omogočalo odkrivanje zlorab in sankcioniranje kršiteljev.

Ministrstvo za delo so na problematiko že opozorili, aktivni pa so tudi Avstrijci, Belgijci in Nizozemci, ki jih moti nelojalna konkurenca iz Slovenije, je zatrdil.

Izrazil je še pričakovanje, da v Sloveniji pride do boljše povezanosti informacijskih sistemov med državnimi organi, saj bi to lahko pomembno zmanjšalo nepravilne napotitve in povečalo socialno varnost delavcev. Potrdila A1 sicer izdaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.