STA novice / Ministrstvo bo poslancem ponovno predstavilo argumente za ukinitev dodatka za delovno aktivnost

Novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih je prvič v DZ podprlo 34 poslancev iz vrst LMŠ, SMC, DeSUS, SNS in manjšinska poslanca, v SAB so glasovali različno, v Levici in koalicijski SD so predlogu nasprotovali. Od teh strank je pričakovati podobno oz. enako glasovanje.

Uspeh novele bo tako odvisen predvsem od glasov poslancev, ki so bili prvič vzdržani. V SDS ne napovedujejo, kako bodo glasovali po vetu. Vendar pa gre sklepati, da bi tokrat utegnili prispevati glasove, zlasti v luči njihovih dopolnil, ki jih je DZ pri oblikovanju zakona podprl.

Tudi v NSi ne napovedujejo, kako bodo glasovali, vendar pa je neuradno slišati, da naj bi to pot novelo podprli. V torek se bodo tudi sestali z ministrico za delo Ksenijo Klampfer. Parlamentarni odbor bo sicer o noveli odločal že v ponedeljek.

Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so danes za STA ponovno spomnili na razloge za predlog ukrepa. Po njihovih navedbah je bil dodatek za delovno aktivnost uveden leta 2012 v času krize, ko je denarna socialna pomoč znašala 230 evrov (danes je 74 odstotkov višja). Gre za institut, ki ga ne pozna nobena druga država, njegov namen pa je, da umetno dviguje cenzus za pridobitev denarne socialne pomoči, so dodali.

Ministrstvo je konec leta 2018 v analizi strukture upravičencev do denarne socialne pomoči ugotovilo, da jih je velika večina brezposelnih. Od 1. januarja letos so zato, kot pravijo, ohranili mejo osnovne socialne pomoči na 392,85 evra, torej za 172 evrov več v primerjavi z letom 2011.

Sproščeni so bili tudi vsi varčevalni ukrepi na področju družinske politike, ministrstvo pa je predlagalo ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ki z vidika gospodarskih razmer in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, po njihovih navedbah ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči.

Ministrstvo ocenjuje, da bodo nove spodbude na področju aktivne politike zaposlovanja in zaposlitvene rehabilitacije v danih razmerah gospodarske rasti in stanja na trgu dela, kjer primanjkuje delovne sile, bolj učinkoviti od dodatka za delovno aktivnost.

Ponovna potrditev ukinitve tega dodatka bi sicer utegnila imeti širše politične posledice. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je v četrtek dejal, da se tega ne sme dovoliti, pri čemer omenja možnost ustavnega sodišča in "še kakšnega drugega orodja". Levica, ki je med pogoji za nadaljnje sodelovanje z vlado izpostavljala tudi ohranitev dodatka za delovno aktivnost, je zdaj v polni opoziciji in nima več omejitev pri vlaganju interpelacij.