STA novice / Na okrogli mizi opozorila pred obsežnostjo sprememb v sodstvu (dopolnjeno)

Predsednik Vrhovnega sodišča RS Damjan Orož je med ključnimi izzivi sodne reforme, ki prinaša združevanje okrajnih in okrožnih sodišč, izpostavil kratek rok prehoda na novo ureditev, saj bo reforma, sprejeta novembra 2025, začela veljati s prvim januarjem 2027. Kot je opozoril, reforma ne sme biti razlog za spiralo predodeljevanja zadev, zato naj se v obstoječe zadeve čim manj posega. "Ta kratek rok je od nas zahteval pravila, eno je, da predodeljevanja zadev ne bo, če zato ni potrebe," je poudaril.

Na vprašanje, kako bo sodna reforma prispevala k manjšim sodnim zaostankom in boljši storitvi za uporabnika, pa je izpostavil uvedbo prvostopenjskega enovitega sodnika. Namen uvedbe enovitega sodnika ni zgolj izenačevanje obremenjenosti sodnikov, temveč predvsem zagotavljanje učinkovitosti sodstva na dolgi rok, je poudaril. Ključna pri tem pa je učinkovitost prvostopenjskih sodišč. "Sodstvo je učinkovito toliko, kolikor so učinkovita prvostopenjska sodišča," je opozoril.

Orož je prepričan, da je sodna reforma tek na dolge proge, pri tem se je zavzel tudi, da se sodstvo razbremeni nespornih zadev. "Zakaj bi sodišče sodilo o zadevi, v kateri ni spora," je poudaril predsednik vrhovnega sodišča.

Je pa Orož na konferenci izpostavil tudi obsežnost sprememb, pred katerimi je sodstvo. Spomnil je, da sodstvo istočasno čakajo tri velike spremembe, pri čemer je poleg združevanja okrajnih in okrožnih sodišč izpostavil spremembo organizacije sodišč pri pregonu posebnega dela kaznivih dejanj in digitalizacijo ter uvajanje umetne inteligence.

Kot je opozoril, gre za tako obsežne in zahtevne spremembe, da bi le te morale biti izvedene zaporedoma, "a sodstvo jih mora izvajati hkrati," je opozoril v slavnostnem nagovoru ob odprtju dvodnevne konference.

Za razbremenitev sodišč se je zavzel tudi minister za pravosodje Mihael Zupančič. Spomnil je, da je ministrstvo v začetku oktobra v javno razpravo dalo predlog novele zakona o dedovanju, ki predvideva novo postopkovno ureditev vodenja zapuščinskega postopka pred notarjem kot sodnim pooblaščencem. Na ministrstvu pospešeno delajo na prenosu nespornih zapuščin na notarje, "saj ni razloga, da nesporne zapuščine obravnavajo sodniki," je poudaril Zupančič.

Sodstvo pa potrebuje tudi učinkovita orodja za spopadanje s sodobnimi oblikami kriminala. Na ministrstvu so se zato lotili tudi prenove zakona o kazenskem postopku, ki bo tudi "orodje" za novi tožilski organ Skok, je poudaril Zupančič. Skok bo sicer potreboval tudi ustrezne prostore, zato na ministrstvu vlagajo napore v novo sodno stavbo v Ljubljani, kamor bi se lahko preselila nekatera sodišča, je napovedal minister.

Po oceni Sodnega sveta ključni problema slovenskega sodstva ni različna obremenjenost znotraj posameznega okrožja, temveč različna obremenjenost na različnih okrožnih sodiščih. In ta reforma neenakomerne obremenitve na različnih sodiščih ne naslavlja, je opozoril njegov član Andrej Ekart.

Sodni svet sicer meni, da je sodna reforma zastavljena z dobrimi nameni in bo prinesla veliko pozitivnih učinkov. Med njenimi dobrobitmi je Ekart poleg zakonodajnih rešitev o zagotavljanju psihološke pomoči sodnikom izpostavil tudi nov način imenovanja vrhovnih sodnikov.

V okviru Dnevov slovenskih pravnikov, ki jih organizirajo Zveza društev pravnikov Slovenije, Zveza društev za gospodarsko pravo Slovenje in družba LEXPERA, so danes podelili tudi nagrade najbolj zaslužnim pravnikom. Priznanje za življenjsko delo je prejel Rajko Pirnat, priznanje pravnica leta Suzana Kraljić, priznanje za mladega pravnika Filip Dougan, priznanje za delo v zvezi ali njenih članih pa Velibor Dujaković.

Pirnat je v nagovoru ob prejemu priznanja za življenjsko delo opozoril na vse večje pritiske politike na pravo. Po njegovi oceni je pravo od časov epidemije covida-19 pod hudim pritiskom, "zlasti politike, ki ga razume nekako voluntaristično, od omalovažujočih izjav o odločitvah Komisije za preprečevanje korupcije do naravnost neverjetnih pozivov k nespoštovanju odločitev ustavnega sodišča in naravnost bizarno razlago rezultata referenduma, če pogledamo zadnjo zadevo," je opozoril.

Vse to po njegovi oceni kaže nato, da vsakokratna oblast upošteva pravo le takrat, ko ji je všeč, "takrat ko jim ni, pa z raznimi razlagami, trditvami ali preprosto brezsramnim omalovaževanjem tega ne upoštevajo," je opozoril. Zato meni, da morajo pravniki, "vsak na svojem mestu in vsak na svoj način" storiti vse, da preprečijo erozijo prava in voluntarističen odnos do njega.

"In zato menim, da tudi moje delo v tem smislu vendarle še ni končano. Imam ugoden položaj, da lahko povem, kar mislim, in upam, da s tem svojim delovanjem vsaj v določeni meri lahko prispevam k ohranitvi in deloma tudi k dodatni izgradnji pravnega sistema," je še poudaril Pirnat.