STA novice / Kandidat za vrhovnega sodnika Hrovat brez podpore komisije DZ (dopolnjeno)

Na razpis za prosto mesto vrhovnega sodnika na kazenskem oddelku se je prijavilo šest kandidatov, izmed katerih je Sodni svet na razgovor povabil dva, nato pa sklenil v imenovanje predlagati Hrovata.

Podpredsednik Sodnega sveta Matej Čujovič je članom komisije pojasnil, da ima Hrovat skupno več kot 19 let izkušenj s sojenjem v kazenskih zadevah. "Njegov premislek o potrebnih spremembah v kazenskem sodstvu, zakonodaji in nekaterih praksah je kritičen in pretehtan, izkazuje obilo delovne energije, je angažiran in odprt za sodelovanje," je dejal.

Izpostavil je še, da je bilo v obdobju med letoma 2009 in 2015 Hrovatovo sodniško delo izstopajoče predvsem po sposobnostih za reševanje pravnih vprašanj, kar izkazuje delež potrjenih odločb, kajti v tem obdobju ni bila razveljavljena nobena njegova odločba. To je svojevrstna izjema med ljubljanskimi okrožnimi kazenskimi sodniki, je dejal Čujović.

Hrovat je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2000 opravil pravniški državni izpit, nato pa svojo poklicno pot v celoti posvetil sodstvu in področju kazenskega prava. Trenutno vodi kazenski oddelek na Višjem sodišču v Ljubljani, aktiven pa je tudi na pedagoškem področju.

Da Hrovata ne predlagajo v imenovanje državnemu zboru, so člani mandatno-volilne komisije odločili brez razprave.

Navzoči na seji so prav tako odrekli podporo kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kopru Mojci Primožič Kužner, kandidatu za višjega sodnika na Upravnem sodišču RS Marku Poharju ter kandidatki za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču v Kranju Urški Zurovac.

So pa soglašali z imenovanjem Mateje Pirc Svete za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Novem mestu, Petre Kukovec za okrožno sodnico na Okrožnem sodišču na Ptuju ter Klavdije Sitar Šinkovec za okrajno sodnico na Okrajnem sodišču v Kranju.

V poslanski skupini SDS so o glasovanju na današnji seji komisije naknadno za STA pisno pojasnili, da so vsako kandidaturo obravnavali posebej in se na podlagi presoje posameznega kandidata odločili o podpori. Poudarili so tudi, da so zanje pri imenovanju sodnikov ključnega pomena strokovnost, neodvisnost in integriteta sodstva ter krepitev zaupanja javnosti v pravosodni sistem. Razlogov, da posameznih kandidatur niso podprli, pa niso podali.

V poslanskih skupinah NSi, SLS in Fokus ter Resnici so se odločili, da dodatnih pojasnil ne bodo podali, v poslanski skupini Demokratov pa na prošnjo STA za dodatna pojasnila niso odgovorili. So pa denimo na eni izmed sej komisije v začetku mandata odtegnili podporo predlogu SDS za preložitev odločanja o imenovanju desetih sodnikov. Tedanji šef poslancev Tadej Ostrc je takrat odločitev pojasnil z argumentom, da je predlog kandidatur predlog ločene veje oblasti, sami pa da menijo, da je prav, da institucije delujejo predvidljivo in redno.

Do dogajanja na današnji seji komisije pa so kritični v opozicijskih strankah, kjer so v izjavah po seji med drugim opozorili, da obrazložitev za zavrnjene predloge na seji ni bilo slišati. Svarijo tudi pred širjenjem političnega vpliva na neodvisne državne institucije.

Vodja poslancev Svobode Borut Sajovic je dogajanje označil za "še eno dno parlamentarne demokracije". "Očitno imajo koalicijske stranke zdaj, ko je bila na referendumu zavrnjena politična policija, še vedno neke svoje arhive, dosjeje o sodnikih, o tožilcih, zdaj hočejo imeti še vpliv na volilne odbore in komisije in na Državno volilno komisijo," je dejal. Meni, da je to nesprejemljivo.

Podpredsednica in poslanka SD Andreja Katič, ki je del minulega mandatu vodila pravosodno ministrstvo, pa je ocenila, da gre rušenje pravne države, napad na temelje demokracije in poskus ustrahovanja sodstva. Meni, da je že sprejem zakona o Skoku prinesel korak k političnemu imenovanju tožilcev, danes pa so bili priča še zmanjševanju vloge neodvisnega organa, torej Sodnega sveta. Spomnila je tudi na sprejeto reformo pravosodja, ki s prihodnjim letom predvideva imenovanje vrhovnih sodnikov le še na Sodnem svetu, in ne več v parlamentu.

Levica oz. njihova poslanka Tina Brecelj pa je v sporočilu za javnost opozorila, da če si vladajoča politika podredi institucije, ki bi morale nadzirati tudi njeno ravnanje, delitev oblasti ostane le še zapis v ustavi. "SKOK politike v pravosodje tako dobiva vse konkretnejšo obliko. Minister pri predlaganju tožilcev v imenovanje ne bo več vezan na dokončno mnenje Državnotožilskega sveta, koalicijska večina pa lahko z zavračanjem predlogov Sodnega sveta odpira prostor za sodnike po svoji meri," so zapisali.