STA novice / Fiskalni svet poziva k večji previdnosti pri vodenju javnofinančne politike

Fiskalni svet v danes objavljenem rednem polletnem pogledu na javnofinančna in makroekonomska gibanja ugotavlja, da so slovenske javne finance v prvih treh četrtletjih lani izkazovale presežek v višini 0,7 odstotka BDP, kar je v okviru napovedi. Doseganje nominalnega presežka je bilo predvsem posledica nadaljnjega izboljšanja razmer na trgu dela, zlasti okrepljene rasti plač, in razmeroma visoke gospodarske rasti ter še naprej v pomembni meri tudi zniževanja izdatkov za obresti.

Nominalni dolg sektorja država je konec tretjega četrtletja 2019 ostal na podobni ravni kot v enakem četrtletju predhodnega leta, to je pri okoli 32,4 milijarde evrov, njegov delež v BDP pa se je v tem obdobju znižal za 3,3 odstotne točke na 68,1 odstotka BDP. Upočasnjeno nižanje deleža dolga je posledica nižje gospodarske rasti in s tem tudi manj ugodnega razmerja med implicitno obrestno mero in gospodarsko rastjo, je ob tem zapisal fiskalni svet. Zahtevana donosnost na slovenske dolgoročne referenčne državne obveznice se je sicer sredi lanskega leta še znižala in ob koncu leta znašala okoli nič odstotkov, je dodal.

Gospodarska rast se je lani skladno z napovedmi upočasnila in je bila v povprečju treh četrtletij (2,7 odstotka) nižja kot v letu 2018 (4,1 odstotka). Glavni razlog za upočasnitev rasti je negotovost v mednarodnem okolju in s tem povezana nižja rast tujega povpraševanja, kar se odraža predvsem v odlašanju z investicijami v opremo in stroje ter negativnem prispevku zalog, ki sta največ prispevala k nižji rasti BDP glede na leto 2018.

Gospodarsko rast je poganjala predvsem zasebna potrošnja, a se je v drugi polovici lanskega leta poslabšalo razpoloženje potrošnikov, kar po oceni fiskalnega sveta predstavlja tveganje za ohranjanje razmeroma visoke gospodarske rasti. Ob tem so se nadalje krepili stroškovni in cenovni pritiski. Okrepljena rast plač predstavlja v razmerah nadaljnje nizke rasti produktivnosti tveganje za ohranjanje izvozne konkurenčnosti.

Rast domačega povpraševanja je vodila v višjo osnovno inflacijo, ki se je konec leta nahajala na okoli dva odstotka in bila tako najvišja v zadnjem desetletju.

Fiskalna politika v še vedno ugodnih makroekonomskih razmerah ni ustrezna in zmanjšuje manevrski prostor za ukrepanje v primeru, da bi ob realizaciji negativnih tveganj prišlo do občutnejše upočasnitve gospodarske rasti od napovedi, na katerih temeljijo proračunski dokumenti, je še zapisal fiskalni svet, ki meni, da bi morala vlada pri pripravi nadaljnjih ukrepov upoštevati njihove dolgoročne javnofinančne učinke, kar se ob sprejemanju nekaterih zakonodajnih rešitev ob koncu lanskega leta ni zgodilo.