STA novice / Prihranki zaradi uvedbe elektronskega bolniškega lista ocenjeni na 11,5 milijona evrov

"Naredili smo pomemben razvojni korak v smeri digitalizacije slovenskega zdravstva. Elektronski bolniški list pomeni razbremenitev postopkov v celotni verigi," je prepričan generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj.

Zdravnik Dušan Baraga iz Zdravstvenega doma Cerknica je na današnji novinarski konferenci ugotavljal, da bolniški staleži naraščajo, s tem pa tudi delo zdravnikov. Leta 2018 so zdravniki izdali več kot 1,5 milijona bolniških listov. Če bi zaradi elektronskega bolniškega lista za pet odstotkov zmanjšali obiske pri družinskih zdravnikih, bi to na letni ravni pomenilo za okoli osem dodatnih timov več časa, kažejo izračuni ZZZS.

Po besedah Barage je bilo sodelovanje med zdravniškimi organizacijami in ZZZS ob uvajanju novosti dobro. Prostor za izboljšave ostaja, aplikacijo pa sproti popravljajo. Prepričan je, da bodo v pol leta videli, koliko časa bodo prihranili z novostjo. "Sestre in zdravniki pravijo, da imajo trenutno nekoliko več dela, se še ne znajdejo. Postati moramo domači in potem bo razbremenitev večja," je prepričan.

Elektronski bolniški list sicer trenutno izdaja 99 odstotkov ambulant na primarnem nivoju, v sistem pa morajo vključiti še šest koncesionarjev.

Prva faza nadgradnje aplikacije, ki so jo morale izvesti ambulante, je po ocenah ZZZS znašala 356.000 evrov. Te stroške so ambulantam povrnili v okviru splošnega dogovora za lansko leto, 285 evrov za vsak tim. Strošek ministrstva za javno upravo je do zdaj znašal 60.000 evrov, končni pa bo okoli 80.000 evrov, kar bo pokrito iz evropskih sredstev, je danes pojasnil minister za javno upravo Rudi Medved.

Minister je prepričan, da je digitalizacija elektronskega potrdila o upravičeni zadržanosti z dela zgodba o uspehu, ne glede na to, da vsako novost na začetku spremljajo porodne težave. Po njegovi oceni je tudi nekaj strahu pred novim in digitalizacijo določenih postopkov.

Kot pravi, se z odprtjem digitalne ceste pri elektronskih bolniških listih ne bodo ustavili, saj je njihov cilj čim večja digitalizacija vseh storitev države. Za letos med drugim načrtujejo še vzpostavitev elektronske prijave poškodbe pri delu.

Sušelj je prepričan, da bo sistem prinesel tudi veliko bolj kakovostne, točne in ažurne podatke. Kot je izpostavila Ana Vodičar z ZZZS, ambulante na primer ne bodo več rabile pošiljati mesečnih poročil na Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki bo te podatke lahko pridobil sam iz sistema.

Novosti so tudi za zavarovance, ki bodo s kvalificiranim digitalnim potrdilom lahko dostopali do svojih bolniških listov. Delodajalcu pa ne bo treba čakati, da mu bo delavec dostavil bolniški list, temveč ga bo lahko prevzel sam kadarkoli, prinaša pa tudi poenostavitev oddaje zahtevkov za povračilo nadomestila plače na ZZZS.

"V sistemu z veliko deležnikih se je ključno zavedati, da imamo opravka z občutljivimi osebnimi podatki. Glede tega smo se obnašali odgovorno in previdno, posvetovali smo se tudi z uradom informacijske pooblaščenke. Svoje delo smo temeljito opravili, da zadeva deluje skladno z zakonodajo o osebnih podatkih," je ob tem zagotovil Sušelj.