STA novice / Šaleško Eko gibanje za ustavno presojo sosežiga odpadkov v Tešu

Kot so sporočili iz gibanja, so poleg tega na vlado vložili zahtevo za zadržanje izvajanje za njih te izjemno sporne uredbe. Na zagovornika načela enakosti Miho Lobnika pa so naslovili predlog za obravnavno diskriminacije.

Gibanje je v soboto na velenjski tržnici zbralo več kot 700 podpisov za peticijo proti sosežigu odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj (Teš). Po oceni gibanja ta potrjuje zaskrbljenost prebivalcev Šaleške doline nad namerami, vplivi in postopki Holdinga Slovenske elektrarne in Teša o sosežigu, iz katerih je lokalno prebivalstvo povsem izključeno.

V torek pa gibanje v Šoštanju pripravlja tudi okroglo mizo z naslovom Sosežig - šaleška prihodnost?.

Šaleška dolina je po mnenju gibanja bila in je še izjemno obremenjena z okolje uničujočimi dejavnostmi rudarjenja, pridobivanja električne energije in druge industrije. "Skrajni čas je, da prebivalci doline rečemo dovolj je in uveljavimo z ustavo zagotovljeno pravico živeti v čistem, zdravem in primernem okolju," navajajo v gibanju.

Odpadki so za njih naraščajoč globalni problem in posledično tržno izjemno privlačna in donosna dejavnost, zato obstaja visoko tveganje za netransparentne prakse, ki izključujejo lokalno prebivalstvo, civilno družbo in zdravstveno stroko.

Z omenjeno peticijo tako želijo preprečiti kakršenkoli (so)sežig odpadkov v Šaleški dolini in zagotoviti zdravo življenjsko okolje prihodnjim generacijam.

Načrtom Teša o sosežigu nenevarnih odpadkov, ki naj bi ga poskusno uvedli leta 2021, grozi tudi referendum. Zahteva ga Civilna iniciativa Šoštanj, kjer pravijo, da ne želijo biti poskusni zajci. Še nihče v Sloveniji namreč ni opravil monitoringa sosežiga odpadkov in tako ni jasno, kakšne so njegove posledice, opozarjajo.

Za sosežig si Teš prizadeva, ker so analize pokazale, da domačega premoga iz Premogovnika Velenje v prihodnjih letih ne bo dovolj za proizvodnjo električne energije.

Za namen sosežiga nameravajo v bližini bloka pet zgraditi novo halo, kamor bodo tovorna vozila dovažala trdno predelana goriva, ki jih elektrarni ne bo treba kupiti. Gre za trdno alternativno gorivo, pripravljeno iz nenevarnih odpadkov, ki se lahko uporabi za pridobivanje energije v tovarnah za sežig ali sosežig.

Predvideno je, da bo Teš gorivo prevzemal izključno od predelovalcev, ki bodo zagotavljali predpisano kakovost goriv. Na letni ravni naj bi sežgali 160.000 ton trdno predelanih goriv, kar je enako uporabi 215.000 ton lignita.

Pri tem bi bile emisije ogljikovega dioksida nižje za 156.000 ton od zdajšnjih, ko kurijo premog, vsebnost težkih kovin v dimnih plinih pa v mejnih vrednostih, napovedujejo.