STA novice / Bruselj sprožil razpravo o reformi proračunskih pravil

Proračunska biblija EU je pakt za stabilnost in rast, ki opredeljuje dva temeljna cilja: da javnofinančni primanjkljaj članice ne sme preseči treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) in da javni dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP.

V prejšnji finančni krizi je unija pohitela z uvedbo dveh novih svežnjev proračunskih pravil. S šesterčkom iz leta 2011 in dvojčkom iz leta 2013 je zaostrila bruseljski nadzor nad nacionalnimi politikami in okrepila njihovo usklajenost.

A v Bruslju iz političnih razlogov nikoli niso z vsemi vzvodi ukrepali proti nekaterim velikim kršiteljicam evropskih proračunskih pravil, kot sta Francija in Italija. Sploh nikoli niso uvedli finančnih kazni, predvidenih v skrajnem primeru.

To je eden od primerov nezadostne učinkovitosti pravil, ki jih neuradno navajajo v Bruslju. Predvidene finančne sankcije so tako visoke, da jih je politično nemogoče uvesti. Boljše bi bile nižje kazni, ki bi bile bolj realistična grožnja, pojasnjujejo.

Namen je tudi prenesti poudarek s sankcij na spodbude in tudi s tem zagotoviti zaželen osvežen političen konsenz v času po krizi, ko nihče ne vidi potrebe po skrajnih ukrepih.

V postopku zaradi prekomernega javnofinančnega primanjkljaja sicer trenutno ni nobene članice unije, jih pa kar nekaj - na primer Italija, Grčija in Belgija - beleži visok javni dolg, ki močno presega zgornji dovoljeni prag 60 odstotkov BDP.

Eno od ključnih vprašanj pri reformi bo, ali naj bodo zelene naložbe izvzete pri zdravstvenem pregledu javnih financ - ali naj se torej ne upoštevajo pri izračunavanju javnofinančnega primanjkljaja.

Prav tako bodo posvetovanja priložnost za izmenjavo mnenj o sporni proizvodni vrzeli, ki prikazuje razliko med dejanskim in maksimalnim potencialnim BDP.

To vprašanje je pomembno tudi za Slovenijo, saj se njene ocene glede strukturnega položaja običajno precej razlikujejo od komisijinih predvsem zaradi razlik v metodologiji izračuna proizvodne vrzeli oziroma tega, na kateri stopnji konjunkturnega cikla je trenutno slovensko gospodarstvo.

Razprava o reformi proračunskih pravil bo potekala na podlagi vprašanj, kot so: kako bolje zagotoviti vzdržnost javnih financ, kako podpreti rasti prijazne javne finance, kako poenostaviti proces in ga narediti bolj transparentnega ter kako zagotoviti spoštovanje pravil.

Proces, ki se začenja danes, bo po pričakovanjih dolg, izid pa je zelo negotov. V prvi polovici leta se bodo vrstila posvetovanja z vsemi deležniki, proti koncu leta pa bo komisija odločila o možnih nadaljnjih korakih.