STA novice / Predlog širitvene reforme: V primeru neizpolnjevanja meril nazadovanje na poti v EU (dopolnjeno)

Komisar za širitev Oliver Varhelyi je ob predstavitvi predlogov izpostavil, da ne želi skrivati dejstva, da so eden najtežjih izzivov močni javnomnenjski pozivi k reverzibilnosti procesa. Jasno mora biti, da je v procesu mogoče tudi nazadovati, je poudaril.

Med negativnimi vzvodi komisija našteva možnost ustavitve pogajanj na nekaterih področjih ali v najresnejših primerih vsesplošno zamrznitev pogajanj, ponovno odprtje že zaprtih poglavij, prekinitev ali umik koristi tesnejše integracije, na primer dostopa do programov EU, ter zmanjšanje ali zamrznitev finančnih sredstev EU, z izjemo podpore civilni družbi.

Negativni ukrepi bodo sicer sorazmerni resnosti neizvajanja reform; ukrepi bodo odvisni od tega, kaj bo na kocki, je pojasnil komisar.

Te povratnosti procesa trenutno vsaj v praksi ni. Teoretično sicer obstaja možnost ponovnega odprtja začasno zaprtega pogajalskega poglavja, vendar se to še nikoli ni zgodilo.

Reverzibilnost procesa je bila tudi ena temeljnih zahtev Francije v neuradnem dokumentu, v katerem je pred meseci orisala svoje predloge reform.

Poudarek na reverzibilnosti je povezan s ciljem krepitve predvidljivosti v procesu. Komisija obljublja jasnejšo opredelitev pričakovanj ter pozitivnih oziroma negativnih posledic v primeru izpolnitve oziroma neizpolnitve pričakovanj. S tem naj bi spodbudila reforme. Pozitivne spodbude vključujejo pospešeno integracijo v posamezne politike in programe ali na trg EU ter krepitev finančnih sredstev in naložb.

O ustavitvi ali reverzibilnosti procesa bo komisija presojala v letnih poročilih o napredku držav. V resnih primerih pa bo lahko ta ukrep predlagala kadar koli na lastno pobudo ali na zahtevo članice. Po potrebi bo mogoče o tem odločati s poenostavljenimi postopki, vključno z obratno kvalificirano večino, kar pomeni, da predlog Evropske komisije obvelja, če ni proti kvalificirana večina članic.

Komisija je francoskim idejam sledila tudi pri predlogu za preureditev 35 tematskih pogajalskih poglavij v šest tematskih grozdov. Sistem grozdov, ki naj bi izboljšal dinamičnost procesa, je sicer nov element, je izpostavil Varhelyi. Vsak grozd bo teoretično mogoče izpogajati v enem letu, a v praksi bo to seveda odvisno od kandidatke.

Ključen bo grozd poglavij, povezan z vladavino prava. Z njim se bodo pogajanja začela in končala ter tako narekovala tempo procesu. Preostali grozdi se nanašajo na notranji trg, konkurenčnost in vključujočo rast, zeleni načrt in trajnostno povezljivost, vire, kmetijstvo in kohezijo ter zunanje odnose. Kandidatka bo po izpolnitvi meril za odprtje začela pogajanja o celotnem grozdu, ne o posameznih poglavjih.

Političnost procesa namerava komisija okrepiti z bolj rednim dialogom. Komisar želi, da bi se voditelji EU in Zahodnega Balkana sestali vsaj enkrat na leto, poleg tega predlaga tesnejše ministrske stike.

Načrt komisije predvideva tudi večjo vključenost članic v ocenjevanje napredka držav Zahodnega Balkana na poti v EU. Strokovnjakom komisije naj bi se v bodoče pri misijah na terenu pridružili tudi strokovnjaki iz članic. Tako naj bi povrnili precej omajano zaupanje v proces ocenjevanja.

Varhelyi je izpostavil tudi, da ne želijo spreminjati pravil na sredi igre. Srbija in Črna gora, ki sta že krepko v pristopnih pogajanjih, bosta imeli možnost, da se vključita v nov proces. Komisar vidi razloge, zakaj bi se jima to splačalo.

Komisar je tudi izrecno poudaril, da cilj EU ostaja polnopravno članstvo držav Zahodnega Balkana in da je temeljni namen širitvene reforme zagotoviti verodostojno evropsko perspektivo za Zahodni Balkan, pri čemer je glavna prioriteta zagotoviti stabilnost, mir in blaginjo v tej regiji. "To je geostrateška naložba, ki jo moramo izvesti vsi," je izpostavil.

Nova širitvena metodologija, ki jo je danes predlagala komisija, je sicer prvi element v prizadevanjih za izboljšanje širitvenega procesa. Drugi element, ki mora slediti, je začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo, tretji pa gospodarski in naložbeni načrt, ki naj bi ga potrdil vrh EU in Zahodnega Balkana maja v Zagrebu.

Podobnost teh predlogov s francoskimi idejami vliva upanje, da bo morda do majskega vrha v Zagrebu le mogoče zagotoviti preboj in prižgati zeleno luč za začetek pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo. A ovir je še veliko, izid procesa je negotov in hudič je vselej v podrobnostih.