STA novice / Odbor DZ za daljše zastaralne roke na področju spolnega nasilja
četrtek, 6.2.2020
Ljubljana, 06. februarja (STA) - Odbor DZ za pravosodje je danes brez glasu proti za obravnavo na seji DZ pripravil dopolnjeni predlog dopolnitve kazenskega zakonika, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v NSi. Po dopolnjenem predlogu se zastaralni roki za najhujša kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost podaljšajo za trikrat.
Po prvotnem predlogu NSi za dopolnitev kazenskega zakonika kazniva dejanja spolne zlorabe ne bi nikoli zastarala. V NSi želijo namreč prispevati k ničelni toleranci do spolnih zlorab. Kazenski zakonik zdaj predvideva zastaranje v desetih do 30 letih, odvisno od predvidene zaporne kazni. Po vložitvi predloga v zakonodajni postopek pa so prisluhnili nasvetom, naj se za različne oblike spolnih zlorab raje predvidijo različni zastaralni roki. Z dopolnilom, ki so ga vložili, naj bi tako zastaralne roke za najhujša kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost podaljšali za trikrat, torej za obdobje od 30 do 90 let, je v imenu predlagateljev dejal Matej Tonin.
Zakonodajno pravna služba DZ je ocenila, da predlagatelj z dopolnilom odgovarja na njihove pripombe.
Tudi vlada na predlog skupaj z dopolnilom nima pripomb, je povedala ministrica za pravosodje, ki opravlja tekoče posle, Andreja Katič. Po njenem pojasnilu je že ministrstvo načrtovalo takšne spremembe, le da so jih v NSi prehiteli z vložitvijo predloga v zakonodajni postopek. Besedilo so potem usklajevali skupaj, je povedala.
Spomnila pa je tudi, da na ministrstvu deluje posebna delovna skupina za odpravo pomanjkljivosti pri zdajšnji opredelitvi posilstva. Ta opredelitev naj bi se po njenih besedah spremenila v smeri, da bi bila kot posilstvo opredeljena spolnost brez privolitve.
Vrhovna sodnica Marjeta Švab Širok je predlagala, naj se vprašanje zastaralnih rokov raje obravnava sistemsko v okviru kompleksne prenove kazenske zakonodaje. Z njo se je strinjala tudi Mirjam Kline z vrhovnega državnega tožilstva. Tovrstne spremembe je treba sprejemati premišljeno, je pozvala.
V razpravi je Dejan Kaloh iz SDS ocenil, da predlog NSi pomeni kamenček v prizadevanjih za pregon omenjenih kaznivih dejanj. "Storilce teh zavržnih dejanj mora doseči roka pravice," je pozval.
Poslanka LMŠ Tina Heferle je ocenila, da je vloženo dopolnilo zaradi načela uravnoteženosti, ki je med pomembnejšimi v kazenskem pravu, nujno. Predlog NSi za zakonsko dopolnitev pa je po njenem prepričanju dobrodošel, ker je pomembno vsako prizadevanje za pomoč žrtvam kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
Po besedah Mateja T. Vatovca iz Levice je treba predlog NSi razumeti kot simbolno sporočilo družbi, da ni tolerance do spolnega nasilja. Spremembe pa se ne smejo ustaviti pri tem, ampak se morajo nadaljevati, je pozval. Sistem bi moral biti tak, da žrtve čim prej prijavijo kaznivo dejanje, medtem ko se jih zdaj za to odloči le malo.
Zadnje novice
-
Kandidatka za generalno sekretarko DZ Špela Ocvirk (dopolnjeno)
6.5.2026 -
Pred oblikovanjem delovnih teles DZ polemike zlasti glede pozicije Resnice (dopolnjeno) (ozadje)
6.5.2026 -
Pred oblikovanjem delovnih teles DZ polemike zlasti glede pozicije Resnice (ozadje)
6.5.2026 -
Gospodarske usmeritve bodoče vlade bolj kot skozi izhodišča koalicijske pogodbe vidna skozi interventni zakon (tema)
6.5.2026 -
Varuhinja poziva k čimprejšnji implementaciji direktive EU o odgovornosti podjetij
6.5.2026 -
Bruselj s prvo evropsko strategijo za boj proti revščini v EU
6.5.2026 -
Slovenija tri priporočila Greca glede finančne preglednosti uresničila le delno
6.5.2026 -
Ministrstvo: Ne gre za deportacije prosilcev, ampak za zakonite predaje (dopolnjeno)
6.5.2026 -
Kandidatka za generalno sekretarko DZ Špela Ocvirk (dopolnjeno)
6.5.2026 -
Na MJU rešitve za družbeno odgovorno javno naročanje pričakujejo tudi na ravni EU
6.5.2026 -
Novela zakona o dohodnini iz leta 2024 ni v neskladju z ustavo
6.5.2026 -
Sodišče soglašalo z odstopom Vipapa od pogodbe z občino in Kostakom glede čistilne naprave
6.5.2026