STA novice / Na sodiščih lani manj nerešenih zadev kot leta 1990

Na zadnji dan preteklega leta je ostalo še nekaj več kot 133.000 nerešenih zadev, je povedal Florjančič na novinarski konferenci ob odprtju sodnega leta.

Rezultati dela za leto 2019 kažejo, da je sodstvo obvladovalo število prejetih zadev, saj se število nerešenih zadev še naprej zmanjšuje. Obvladovanje števila prejetih zadev je v letu 2019 znašalo 101 odstotek. To pomeni, da so sodišča rešila nekoliko več zadev, kot so jih prejela v tem letu. Čeprav se število nerešenih zadev po kategorijah ne zmanjšuje enakomerno, so v letu 2019 število nerešenih zadev zmanjšali v vseh kategorijah, je povedal Florjančič.

Sodišča so leta 2019 v reševanje prejela nekaj več kot 122.000 pomembnejših zadev, kar je za 0,1 odstotka več kot leto prej, rešila pa so več kot 123.000 pomembnejših zadev. Na koncu leta 2019 je tako ostalo nerešenih še nekaj manj kot 80.000 pomembnejših zadev, oziroma odstotek manj kot ob koncu leta 2018.

V letu 2019 so vsa sodišča skupaj v reševanje prejela nekaj več kot 717.000 ostalih zadev, rešila so jih nekaj več kot 727.000. Nerešenih je na zadnji dan lanskega leta ostalo nekaj več kot 53.000 ostalih zadev. Število nerešenih zadev je tako v primerjavi z letom 2018 upadlo za 17 odstotkov.

Število nerešenih pomembnejših zadev, starejših od 10 let, se v zadnjih treh letih ni bistveno spremenilo, število ostalih nerešenih zadev pa se je zmanjšalo za 30 odstotkov. Čeprav se delež pomembnejših zadev v strukturi nerešenih zadev veča, se je število nerešenih pomembnejših zadev, starejših nad 10 let, v zadnjih petih letih zmanjšalo za 24 odstotkov. Medtem se je število nerešenih pomembnejših zadev, starih med pet in 10 let, povečalo za štiri odstotke.

V letu 2019 je bilo sodstvo uspešno tudi pri skrajševanju povprečnega trajanja postopkov, je poudaril Florjančič. Povprečno trajanje se je skrajšalo tako za pomembnejše kot tudi za ostale zadeve. Pri pomembnejših zadevah so postopki povprečno trajali 7,9 meseca, pri ostalih zadevah pa 1,4 meseca, tako da je povprečje med vsemi zadevami 2,3 meseca, je trajanje postopkov konkretiziral predsednik vrhovnega sodišča.

Podaljšal pa se je povprečen čas trajanja postopkov na kazenskem področju. K temu je po Florjančičevih besedah pripomogel velik porast zadev v zvezi s kaznivimi dejanji tujcev in migracijami, problem pa je tudi v pomanjkanju kadrov.

Pomanjkanje kadrov tudi sicer otežuje nemoteno delovanje sodstva. Kljub temu, da imajo sodišča vse več pristojnosti, se je število sodnikov zmanjševalo vse od leta 2007 do 2017, od takrat pa ostaja skoraj enako. Število sodnega osebja po kriteriju dejanske prisotnosti se je v letu 2019 spet povečalo. Število sodnikov na 100.000 prebivalcev se znižuje že od leta 2012, razmerje med številom sodnega osebja in sodniki pa je glede na cilje Strategije Evropa 2020 še vedno prenizko. Število sodniških mest se je tako zmanjšalo na 892, število sodnega osebja pa znaša 3300.