STA novice / Računsko sodišče lani z enakim številom revizijskih poročil kot v 2018, revidirancev nekaj več

Prikazano v skupni bilančni vsoti odhodkov vseh revidirancev je računsko sodišče obravnavalo 18,4 milijarde evrov, kar je malenkost več kot leto prej, je v uvodu v poročilo zapisal predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.

V nekaterih revizijskih poročilih sta bili izrečeni mnenji za dva cilja revizije, pri nekaterih pa več revidirancem, zato je računsko sodišče skupaj izreklo 85 mnenj. Računsko sodišče je podalo 28 opisnih mnenj pri revizijah smotrnosti poslovanja in izreklo 56 mnenj o pravilnosti poslovanja in o računovodskih izkazih, v enem primeru pa je izrek mnenja zavrnilo.

Od tega je bilo 18 pozitivnih mnenj, 25 mnenj s pridržkom in 13 negativnih mnenj, kar pomeni, da je najpogostejša oblika mnenje s pridržkom, saj je bilo to izrečeno v 44 odstotkih vseh izdanih mnenj o pravilnosti poslovanja in o računovodskih izkazih.

V 45 revizijskih poročilih ni bila potrebna zahteva za predložitev odzivnega poročila. V 17 primerih pa je računsko sodišče zahtevalo pripravo odzivnega poročila, v katerem so morali revidiranci izkazati izvedene popravljalne ukrepe. Tako je bilo lani izvedenih 511 popravljalnih ukrepov, kar je sicer manj kot v 2018 (689), a še vedno v povprečnih številkah zadnjih petih let.

Še vedno je velika večina teh ukrepov (390) opravljenih že med izvajanjem, s čimer so na računskem sodišču zelo zadovoljni, saj to po njihovem kaže na veliko odzivnost revidirancev in na dejstvo, da zahteve računskega sodišča revidiranci jemljejo zelo resno. Je pa računsko sodišče uporabnikom javnih sredstev izreklo tudi 365 poročil.

Na računskem sodišču ocenjujejo, da so bila poročila računskega sodišča praviloma deležna pozornosti javnosti, na izjemno velik odmev pa so po njihovih ugotovitvah naletele ugotovitve računskega sodišča o kritičnemu pomanjkanju pravnega okvira sistema dolgotrajne oskrbe.

O prepoznavnosti računskega sodišča in pomembnosti njegovega dela po mnenju vrhovne revizijske ustanov v državi priča tudi 395 prejetih pobud za izvedbo revizij, kar je 12 več kot v 2018. Največ, 147 jih podajo posamezniki in skupine, 55, ministrstva in organi v sestavi, 77 ostale institucije, 96 pa je anonimnih. Na računskem sodišču jih veseli, da so 14 pobud lani prejeli od DZ, kar je devet več kot v 2018.

V okviru svetovalne vloge je računsko sodišče v preteklem letu medtem pripravilo 123 pisnih odgovorov, s katerimi je svetovalo uporabnikom javnih sredstev in tako preventivno vplivalo na ravnanje z javnimi sredstvi v prihodnje.

Na računskem sodišču so spomnili, da so lani v več primerih opozorili na zakonske in sistemske nejasnosti, ki jih zaznavajo pri izvajanju svojih pristojnosti, ter izpostavili potrebo po novelaciji zakona o računskem sodišču.

Zato so veseli, da je vlada januarja določila besedilo predloga novega zakona o računskem sodišču, ki po njihovem mnenju daje več možnosti za hitrejše odzivanje, boljši dostop do potrebnih podatkov in informacij, učinkovitejše in bolj ekonomično delo, ob tem pa širi tudi nabor subjektov, ki jih računsko sodišče lahko revidira, predvsem pri podjetjih v državni ali občinski lasti.