STA novice / Sloveniji iz okrepljenega sklada za pravičen zeleni prehod 538 milijonov evrov

Okrepljen sklad za pravičen zeleni prehod je poleg novega instrumenta za okrevanje in odpornost, novega kohezijskega instrumenta React EU ter okrepljenega sklada za razvoj podeželja del prvega stebra svežnja za okrevanje, ki je namenjen v pomoč članicam pri reformah in naložbah. Za vse te instrumente so tudi predvidene vnaprej določene največje možne nacionalne ovojnice.

Komisija je sklad za pravičen prehod v brezogljično družbo predlagala januarja letos v okviru novega ključnega evropskega projekta - zelenega dogovora. Zelena in digitalna tranzicija ostajata ključni prioriteti tudi v procesu obnove Evrope po pandemiji, zato se ta sklad z novim svežnjem za okrevanje krepi.

Januarja je komisija predlagala razdelitev 7,5 milijarde evrov svežega denarja iz tega sklada, po kateri naj bi Slovenija dobila 92 milijonov evrov. Konec februarja je nato komisija predlagala še seznam sto regij v članicah EU, ki so po njeni oceni upravičene do sredstev iz evropskega sklada za pravičen zeleni prehod. Med njimi sta bili tudi dve slovenski regiji: savinjska in zasavska.

Ob upoštevanju nacionalnega prispevka v okviru kohezijske politike ter najmanj 1,5-kratnega prenosa sredstev iz evropskega sklada za regionalni razvoj oziroma socialnega sklada za vsak evro iz sklada za pravičen razvoj je bila po januarskem predlogu komisije celotna ocena financiranja za Slovenijo na podlagi sklada 327 milijonov evrov, za celotno EU pa 31 milijard evrov.

Ob upoštevanju še drugega in tretjega stebra mehanizma za pravičen prehod, torej poleg sklada še sredstev v okviru programa InvestEU in Evropske investicijske banke (EIB), pa je bila januarja bruseljska okvirna ocena naložbenega potenciala za Slovenijo na podlagi predloga razreza 1,2 milijarde evrov, za celotno EU pa 105 milijard evrov.

Zdaj pa je torej komisija zaradi pandemične krize v okviru prilagoditve predloga prihodnjega večletnega proračuna ta sklad okrepila. Sredstva za sklad je povečala na 40 milijard evrov. Ves mehanizem pa naj bi po novih pričakovanjih spodbudil najmanj 150 milijard evrov javnih in zasebnih naložb.

Sloveniji je po novem dodeljenih 538 milijonov evrov, izraženo v stalnih cenah iz leta 2018. Podrobnejše informacije o novem naložbenem potencialu za posamezne članice za zdaj niso znane. Največ naj bi dobila Poljska, in sicer osem milijard evrov, sledi Nemčija s 5,1 milijarde evrov.

Poleg januarja predlaganih 7,5 milijarde evrov komisija predlaga še dodatnih 2,5 milijarde evrov v okviru prihodnjega večletnega proračuna in 30 milijard evrov v okviru novega svežnja za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, imenovanega sveženj za prihodnjo generacijo EU.

Članice bodo morale sredstva nameniti za lajšanje socialnoekonomskih učinkov zelene tranzicije v najbolj prizadetih regijah, na primer za preusposabljanje delavcev, v pomoč malim in srednjim podjetjem pri ustvarjanju novih gospodarskih priložnosti, za diverzifikacijo gospodarske dejavnosti in naložbe v najbolj prizadete regije.