Navigacija
Portal TFL

STA novice / Na komisiji za peticije več ur o protivladnih protestih in ukrepanju policije

četrtek, 2.7.2020

Ljubljana, 02. julija (STA) - Parlamentarna komisija za peticije je na predlog poslancev Levice danes opravila razpravo o zagotavljanju ustavno zajamčene svobode izražanja, gibanja in združevanja ter drugih temeljnih človekovih pravic v Sloveniji v luči dogajanja na protivladnih protestih. Peturna razprava se je vrtela okoli različnega dojemanja ciljev protestnikov in policije.

Predsednica komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti Nataša Sukić, sicer poslanka Levice, je v uvodni predstavitvi argumentov za sklic današnje seje izpostavila, da državljani, ki protestirajo proti vladi, "niso kriminalci ali odpadniki, kot nas prepričujejo vidni politiki koalicije", temveč sodržavljani, obupani zaradi politične situacije.

Kritična je bila do ograditve ljubljanskega Trga republike v času protestov, spomnila je na primere legitimiranja ljudi zaradi suma bodoče storitve kaznivega dejanja in ocenila, da so protestniki kaznovani za dejanja, ki po kazenskem zakoniku niso ne prekršek ne kaznivo dejanje.

"Ko minister za notranje zadeve prepove miroljubno branje ustave in tja pošlje specialce, ko ljudi nasilno odvlečejo s prizorišča in oglobijo, ko so ulice preplavljene s policijo, ki vsevprek popisuje in legitimira ljudi, je skrajni čas za ukrepanje v smeri zaščite svobode in temeljnih pravic, ki so zagotovljene z ustavo, je čas za zaščito demokracije," je ocenila poslanka.

Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Anton Olaj se z oceno Sukićeve ni strinjal. Kot je izpostavil, je država dolžna tudi sama zagotavljati pravico državljanov do varnosti. Policija je pri pripravi na ukrepanje ob protestih po njegovih zagotovilih tehtala omejitev svobode izražanja posameznika ter na drugi strani tehtnost razlogov splošne varnosti, ki naj zagotavljajo pravico drugih do varnosti. Ob tem je opozoril, da je v trenutnih razmerah treba upoštevati tudi potrebo po preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni.

Vodja službe generalnega direktorja policije Robert Ferenc je pojasnil, da policija javni red vzdržuje na podlagi zakona o javnih zbiranjih z namenom uresničevanja pravice do mirnega zbiranja in zborovanja. Na vsak dogodek se pripravijo na podlagi preteklih izkušenj in zbranih informacij. Po besedah Ferenca v policiji menijo, da so bili ukrepi na shodih sorazmerni.

Glede postavitve ograje na Trg republike je pojasnil, da je to ukrep, ki ga policija sme izvesti. Po navedbah Ferenca policisti dobro vedo, da udeležba na javnem shodu ni pogoj za ugotavljanje identitete. Vsi primeri, ko so policisti ugotavljali identiteto posameznika, so bili povezani s konkretnimi okoliščinami, na podlagi katerih so policisti ugotovili, da oseba je, izvršuje ali bo izvršila prekršek. "Gre za proaktivno delovanje policije," je dodal Ferenc in pojasnil, da so na ravnanje policije prejeli le eno pritožbo.

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je poudaril, kako pomembno je ohranitev zaupanja v delo policije in posvaril pred posploševanju ocen o njihovem delu, "sicer hitro pridemo do situacije, kot so očitki o krivosodju". A vendarle je po njegovih besedah očitke treba razjasniti, zato pri varuhu pripravljajo neodvisen monitoring protestov na terenu po načelih Ovse.

Pravnik Dragan Petrovec je ocenil, da je interpretacija določb kazenskega zakonika "z vrha policije in vlade izrazito represivna in po mnenju mnogih ne bi prenesla sodne presoje, sem spada tudi legitimiranje mimoidočih po občutku". Kot "najhujšo grožnjo človekovim pravicam" pa je ocenil pojav neonacističnih protestnikov.

Da ni vse, kar ni prav, tudi prepovedano, je v svojem nastopu opozoril nekdanji minister Žiga Turk. "Povsem mogoče je, da je dovoljeno na cestah ustavljati mimoidoče, ni pa prav. Fraza Smrt janšizmu... ni prav, da se to govori, celo somišljeniki levičarjev na družabnih medijih so zmogli reči Ustavite janšizem namesto Smrt janšizmu. Možno je, da ni protipravno, če nekdo reče novinarki, da je prostitutka, a ni prav," je pojasnil. Po njegovi oceni je naloga politike, da stvari ostanejo v polju mirnega, demokratičnega dialoga, da o stvareh ne odloča ulica.

Poslanska razprava se je vrtela okoli različnega dojemanja ciljev protestnikov ter ustreznosti ravnanja policije na koalicijski in opozicijski strani. Željko Cigler (Levica) je ocenil, da se s popisovanjem udeležencev protestov le kriminalizira drugače misleče. Poudaril je, da ima vsakdo pravico misliti po svoje in povedati, katere etične manire so v družbi nesprejemljive.

Branko Grims (SDS) je nasprotno ocenil, da je edina pripomba, ki bi jo lahko naslovili na policijo, ta, da je bila premila. "Vsakdo, ki se je udeležil protizakonitega zbiranja, bi moral plačati mandatno kazen. Nihče ne more biti nad zakonom," je ocenil poslanec in izpostavil, da je v času protestov veljala prepoved zbiranja, udeleženci protestov so zato zavestno in sistematično kršili slovenski pravni red.

V bran policiji se je oglasila Mojca Žnidarič (SMC), ki je ocenila, da je slovenska policija zavezana opravljanju svojih nalog. Andrej Černigoj (NSi) pa je poudaril, da je policija strokoven in od politike neodvisen organ.

Člani komisije so po pet urah razprave glasovali o predlogih sklepov, ki jih je predložila Levica. Zavrnili so oba vsebinska predloga sklepov, s katerimi je Levica predlagala, da bi obsodili "omejevanje svobode izražanja, gibanja in združevanja ter prekomerno uporabo sile s strani policije nad udeleženci miroljubnih protestov" ter poziv vladi k zagotavljanju varovanja ustavno zagotovljenih človekovih pravic in svoboščin k zagotovitvi zakonitega ravnanja policije na protestih.

Potrebujete pomoč? Pokličite nas na 01 432 42 43 ali pošljite sporočilo.
 
x Dialog title
dialog window