STA novice / DZ potrdil noveli zakonov o plačilnih storitvah ter o zavarovalništvu

DZ je novelo zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih potrdil s 74 glasovi za in nobenim proti. Kot je spomnil državni sekretar na finančnem ministrstvu Peter Ješovnik, se z njo v slovensko zakonodajo delno prenaša evropska direktiva o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma. Navedena direktiva med drugim zahteva, da države članice vzpostavijo centralni register bančnih računov.

Slovenija že ima vzpostavljen register transakcijskih računov pri Ajpesu, a ga je treba dopolniti, saj sedaj ne vključuje vseh podatkov, ki jih zahteva direktiva. "Poleg obstoječih podatkov bodo v registru zajeti tudi podatki o pooblaščencu imetnika transakcijskega računa, o dejanskem lastniku imetnika transakcijskega računa in o sefih," je navedel Ješovnik.

Prav tako novela ureja sankcije za kršitve določb evropske uredbe glede nekaterih nadomestil za čezmejna plačila v EU in nadomestil za pretvorbo valut. Prinaša pa še nekaj manjših drugih popravkov, ki so se po Ješovnikovih besedah izkazali za potrebne v praksi.

Nobena stranka noveli ni nasprotovala, so bili pa v nekaterih poslanskih skupinah vendarle kritični. Bojana Muršič (SD) je menila, da bi lahko "izkoristili možnost in skušali znotraj okvirov direktive oblikovati takšno domačo ureditev, ki bo čim bolj ustrezala našemu pravnemu redu". Namesto tega pa "se vse prepogosto ... prepozno in površno prepiše osnovne člene direktive, nato v parlamentu hiti s sprejemanjem zakona, da bi ujeli rok, ne zato, da bi dobili boljši zakon", je bila kritična.

Jani Ivanuša (SNS) pa je izrazil prepričanje, da dostop do dodatnih podatkov o bančnih računih v Sloveniji ne bo pomagal, "ker se pranje denarja izvaja kar preko bank v državni lasti". Kritičen je bil tudi do predvidenega stroška vnašanja dodatnih podatkov v register Ajpesa, ki je 25.000 evrov. "V SNS predlagamo, da bi čim več informacijskih rešitev za javni sektor pripravili dijaki in študentje naših fakultet," je dejal.

Poslanci so s 50 glasovi za in osmimi proti potrdili tudi novelo zakona o zavarovalništvu. Tudi v tem primeru je Ješovnik pojasnil, da je bil predlog primarno pripravljen zaradi prenosa določb evropske direktive, ki spreminja osnovno zavarovalno direktivo solventnost 2 na treh področjih.

Spremembe so tako na področju obveščanja evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine s strani nadzornih organov matične države članice o izdanem dovoljenju zavarovalnici za uporabo notranjega modela pri izračunu zahtevanega solventnostnega kapitala. Prav tako se spreminjajo določbe na področju izračuna zavarovalno tehničnih rezervacij za namene izračuna kapitalskih zahtev, nenazadnje pa so spremembe tudi na področju okrepljene izmenjave informacij in sodelovanja med nadzornimi organi držav članic EU in evropskega organa za zavarovanje in poklicne pokojnine.

V novelo pa je vlada vključila tudi prenos določb dveh sklepov Sveta EU o podpisu dvostranskega sporazuma med EU in ZDA o odpravi zahtev glede lokalne prisotnosti in deponiranja sredstev za pozavarovalnice s sedežem v ZDA, ki sklepajo pozavarovalne pogodbe na območju EU. Črtala je določbe, ki urejajo poslovanje in bonitetne zahteve za pokojninske družbe, ki izvajajo dodatno pokojninsko zavarovanje, ker je bilo to področje urejeno z novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Novela pa odpravlja tudi nekatere ugotovljene nedoslednosti in nejasnosti dosedanjega zakona.

Prenašanje dvostranskega sporazuma med EU in ZDA v slovenski pravni red je zmotilo poslanski skupini LMŠ in Levica. Andreja Zabret iz LMŠ je bila kritična, "da bodo lahko zavarovalnice in pozavarovalnice iz ZDA, ki vstopajo na slovenski trg, zaobšle skoraj vse regulatorne zahteve, ki veljajo na ravni EU".

Luka Mesec (Levica) je podobno poudaril, da se v skladu s tem sporazumom ameriškim zavarovalnicam in pozavarovalnicam ne bo treba držati nacionalnih in evropskih predpisov v EU in v Sloveniji. "S tem dumpingom se vzpostavlja konkurenčni pritisk tudi na evropske zavarovalnice. Verjetno ne bo dolgo trajalo, da bodo same hotele enake pogoje zase ... in se bomo spet znašli v svetu dereguliranih financ, ki smo ga v prejšnjem desetletju poplačali tudi državljani Slovenije s petimi milijardami evrov in z izgubljenim desetletjem," je dejal.