STA novice / Na okrogli mizi o osnutku zakona o zaščiti otrok v kazenskem postopku predvsem o koristi hiše otrok

Pravosodna ministrica Lilijana Kozlovič je na okrogli mizi poudarila, da želijo z omenjenim zakonom, ki je v javni obravnavi, izboljšati zaščito otrok, ki se znajdejo v kazenskih postopkih, posebej otrok, ki so žrtve spolnih zlorab. Slovenija je hišo za otroke zasnovala po islandskem modelu Barnahus. Po ministričinih navedbah rezultati tega modela v tujini kažejo večje število prijav in večje število obsojenih storilcev, model izboljšuje zaščito otrok in njihovih koristi.

Osnutek zakona predvideva, da bo celostno obravnavanje mladoletnih žrtev in prič kaznivih dejanj javna služba, ki jo bo zagotavljala država, zato bo tudi ustanovljen poseben javni zavod - Hiša za otroke. Zakon opredeljuje postopke obravnave v hiši, kot so izvajanje zaslišanja otroka, telesni pregled ter krizna podpora in psihosocialna pomoč.

Po besedah Kozlovičeve ključna sprememba ni le uvedba hiše, ampak spreminjanje pristopa in miselnosti. Poudarila je pomen celovite obravnave, ki zagotavlja tudi duševno in telesno zaščito otroka. Pojasnila je, da bodo prostori prilagojeni, da bodo zaslišanja opravljali strokovnjaki in da si bodo prizadevali, da bo zaslišanj čim manj.

Breda Krašna iz Zveze prijateljev mladine Slovenije je zakon označila kot pomemben kamenček v mozaiku uresničevanja otrokovih pravic v Sloveniji. Pojasnila pa je, da so od zakona pričakovali, da bo končno uveljavljena pravica zlorabljenih otrok do samo enega zaslišanja, česar pa zakon ne predvideva.

Kot je pojasnila višja državna tožilka Barbara Jenkole Zigante, zaslišanje v zakonu ni omejeno na eno zaradi procesnih zadržkov. Zagotoviti namreč želijo pošteno sojenje, saj se včasih med postopkom pojavijo nove okoliščine, ki bi lahko vzpostavile tudi dvom, prav tako v času prvega zaslišanja v nekaterih primerih še ni znan osumljenec, ki tako tega zaslišanja ne more slišati. Poudarila pa je, da je vsak posamezen postopek treba organizirati v otrokovo korist in temu prilagoditi tudi zaslišanja.

V razpravi je bilo sicer slišati, da ni tako problematično, če sta zaslišanji tudi dve ali tri, če otroka zaslišuje ista oseba, s katero ima vzpostavljen odnos, in vedno v istem prostoru, saj da lahko žrtev v drugem ali tretjem zaslišanju pove dodatne okoliščine. Po drugi strani pa da je bolj problematično to, ali bo osumljenec v času zaslišanja prisoten v hiši, saj lahko to žrtev prestraši in bistveno vpliva na njeno pričanje.

Ministrica Kozlovičeva se je strinjala, da je treba razmisliti o predlogu, da se prisotnost osumljenca zagotovi na drugi lokaciji in da otroka zaslišuje vedno ista oseba v istem okolju.

Kot je poudarila specialistka zakonske in družinske terapije Sara Jerebic, je kazenski postopek za otroke obremenjujoč in pogosto travmatičen, njegove posledice pa so po ugotovitvah iz raziskav lahko hujše kot sama spolna zloraba. Otrok namreč na zaslišanju ali zdravniškem pregledu podoživlja dogodke in lahko zaradi tega doživlja travmo, zato je pomembno, da mu tudi po postopkih nudimo pomoč, česar doslej ni bilo v zakonodaji, je pojasnila.

Jerebičeva je kot pomembno izpostavila tudi, da bi se določil zakonski rok, koliko časa po prijavi suma zlorabe mora biti zaslišanje otroka, saj bo kmalu po dogodku otrok lažje povedal stvari, saj mu lahko travma tudi "zablokira možgane". Otroka je treba na zaslišanje tudi pripraviti, mu natančno pojasniti, kako bo potekalo, da bo svojo zgodbo lažje izpovedal in bo travma manjša.

Obenem sta skupaj z vodjo programov Društva SOS telefon Dubravko Hrovatič poudarili, da je treba poleg otroka psihosocialno obravnavati tudi njegovega starša, tistega, ki ga ni zlorabljal in zanj predstavlja varno osebo. "Če staršu pomagamo, pomagamo tudi otroku," je dejala Hrovatičeva in poudarila, da mora biti ta podpora dolgotrajna in pravočasna ter da morajo biti zanjo zagotovljena tudi sredstva.

Sekretarka Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije Darja Kuzmanič Korva pa je opozorila tudi, da je o otrokovi koristi treba odločati v vsakem primeru posebej, saj otrokova korist ni v vsakem primeru enaka.

Tudi Vlasta Nussdorfer rešitve iz osnutka zakona vidi kot korak naprej. Ob tem je spomnila na spreminjanje tega področja skozi desetletja, saj je bil včasih velik problem zastaranje tovrstnih kaznivih dejanj, predstavljala pa so tabu temo. Kot velik napredek vidi to, da se bo "otroku na enem mestu dogajalo vse" in da mu bo na voljo takojšnja pomoč.