STA novice / OECD Slovenijo opozarja na posledice staranja prebivalstva za zdravstvo in trg dela (dopolnjeno)

Kot so v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) zapisali v poročilu, danes predstavljenem v sklopu obeležitve obletnice članstva Slovenije v OECD na Brdu pri Kranju, je pandemija novega koronavirusa slovensko gospodarstvo močno prizadela. Oživljanje dejavnosti poteka negotovo, upad proizvodnje iz prve polovice leta pa se lahko ponovi, če se bodo pojavili novi večji izbruhi.

Po projekcijah OECD naj bi gospodarstvo postopoma okrevalo, ko bodo odpravljene omejitve, kar naj bi sprostilo zaustavljeno povpraševanje, še zlasti po trajnih dobrinah in poslovnih investicijah. Po začetni spodbudi za rast naj bi glede na projekcije gospodarstvo stopilo na bolj stabilno pot rasti, brezposelnost pa naj bi se postopoma zniževala na predkrizno raven.

Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril, da je Slovenija na krizo hitro, učinkovito in pravilno reagirala, kar priznava tudi OECD. Po njegovih besedah imamo danes program, da preprečimo morebiten naslednji val epidemije. "Če pa bi se ne glede na to virus ponovno razširil, imamo zaloge in načrt za obvladovanje in ublažitev nastale situacije," je zagotovil.

Slovensko gospodarstvo bo po ocenah OECD verjetno potrebovalo nadaljnjo podporo. Prehod v močno okrevanje je namreč še naprej negotov in ga bo morda treba podpreti, da bi se izognili poslabšanju dolgoročne gospodarske rasti. Tudi Šircelj je izpostavil, da potrebe po fiskalnih spodbudah ostajajo kljub preklicu epidemije. "Epidemija bo dokončno premagana, ko bomo imeli zdravilo oz. cepivo, do takrat bodo pri okrevanju gospodarstva obstajale negotovosti. Dosedanje delovanje pa me navdaja z optimizmom. Finančni sistem je stabilen, banke so likvidne, ljudem so zagotovljeni dohodki, ugodno stanje pa potrjujejo tudi bonitetne ocene," je dejal.

OECD v poročilu opozarja tudi na ogroženost dolgoročne fiskalne vzdržnosti zaradi porabe, povezane s staranjem. Delež starejših prebivalcev namreč narašča, zato naraščajo tudi stroški pokojnin in drugi s staranjem povezani izdatki. OECD predvideva, da bodo do leta 2055 ti odhodki narasli bolj kot v večini drugih evropskih držav, zato opozarja, da se mora pokojninski sistem pripraviti na staranje prebivalstva. Predvideva se, da se bo primanjkljaj v javnem pokojninskem sistemu potrojil; da bi pokrili sistemsko vrzel v financiranju bi se morali že zdaj veliki medgeneracijski transferji še povečati, so izpostavili. Vzdržnost bi po njihovih navedbah med drugim okrepila poznejše upokojevanje in bolj razvit drugi pokojninski steber.

Na trgu dela so med večjimi izzivi nizka stopnja zaposlenosti starejših delavcev, predčasno upokojevanje, še vedno veliko število težko zaposljivih oseb in skromna geografska mobilnost delavcev. V OECD so opozorili tudi na majhne razlike v plačah, do katerih je privedel postopek njihovega določanja.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je izpostavil, da ima staranje prebivalstva velik vpliv na oblikovanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Na ministrstvu se po njegovih besedah zavedajo pomena daljšanja delovnega življenja zaposlenih, opremljenih z veščinami in znanji digitalne tehnologije. Kot je dejal, se projekti, ki ta problem naslavljajo, že izvajajo.

OECD je opozoril tudi na sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji. Strukturne težave v sektorju povzročajo skrbi zaradi stroškov, kakovosti in varnosti, so izpostavili v organizaciji. Obstoječi cenovni instrumenti v zdravstvenem sektorju so po njihovih navedbah pri razporejanju skromnih sredstev neučinkoviti. "Lahko se samo strinjamo z ugotovitvami poročila, da so tudi pri nas potrebne vsebinske in organizacijske spremembe, ki bodo prispevale k večji učinkovitosti zdravstvenega sistema," je poročilo komentiral minister za zdravje Tomaž Gantar.

Kot eno ključnih nalog, katere cilj bo zagotavljanje finančno vzdržnega, stabilnega in na krizna obdobja odpornega sistema financiranja zdravstva, je Gantar izpostavil diverzifikacijo finančnih virov preko kombinacije sredstev iz prispevkov, zasebnih sredstev in sredstev iz proračuna. Med izzivi na področju zdravstva je izpostavil tudi pomanjkanje kadrov na primarni ravni. Kot je pojasnil, je trenutno na primarni ravni zaposlena dobra petina zdravnikov, kar predstavlja veliko obremenitev družinskih oz. splošnih zdravnikov.

Med ukrepi, s katerimi bi rešili problematiko, so po Gantarjevih besedah dodatne zaposlitve zdravnikov družinske medicine, poleg tega pa tudi razbremenitev zdravnikov administrativnega dela, spoštovanje standardov dela in bolj stimulativen način financiranja primarne ravni kot tudi nagrajevanje dela družinskih zdravnikov.

Velik izziv je tudi področje dolgotrajne oskrbe. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki vključuje ugotovitve in rešitve iz izvedenih pilotnih projektov ter predlogov OECD, je pripravljen in bo konec avgusta posredovan najprej v koalicijsko usklajevanje in nato tudi v javno razpravo, je napovedal. "Predlagana ureditev predvideva več sredstev iz javnih virov in večjo enakost pri dostopnosti do pravic. Zakon daje tudi velik poudarek skupnostni oskrbi pred institucionalno in zagotavljanju pogojev, da upravičenci do storitev dolgotrajne oskrbe ostajajo čim dlje v domačem okolju, kjer bodo deležni celovite integrirane oskrbe," je opisal.

Med prednostnimi nalogami področja zdravstva, ki bodo deloma naslovile tudi priporočila OECD, so še sprejetje ukrepov za skrajševanje čakalnih vrst, sprememba zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, sprejem novega zakona o nalezljivih boleznih, ki je pripravljen za javno razpravo, uvedba sprememb v sistemu plač javnega sektorja na področju zdravstva in ustanovitev agencije za vrednotenje zdravstvenih tehnologij.