STA novice / Vladni ukrepi na področju demografije nujni zaradi staranja prebivalstva (ozadje)

Po demografskih napovedih bo delovno aktivnega prebivalstva v Sloveniji v prihodnjih letih vse manj. Delež prebivalcev v starosti od 20 do 64 let naj bi se po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) z zdajšnjih približno dveh tretjin do leta 2030 zmanjšal na dobro polovico. Po drugi strani pa se bo po podatkih ministrstva za zdravje povečeval delež starih 65 let in več in do leta 2050 z zdajšnje petine narasel na 30 odstotkov. Delež starejših od 80 let se bo s petih odstotkov, kolikor jih je bilo leta 2016, do leta 2050 povečal na 11,4 odstotka.

Za kritje luknje v pokojninski blagajni iz proračuna verjetno več kot 680 milijonov evrov

V starostni skupini 55 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti predvsem zaradi zgodnjega upokojevanja ena najnižjih v EU, a se v zadnjih letih zvišuje.

Odhajanje v pokoj se je z različnimi vladnimi ukrepi že upočasnilo. Starostnih upokojencev je bilo lani po podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) povprečno 451.499 na mesec, kar je v primerjavi z letom prej 1,4 odstotka več. To je višja rast kot v zadnjih štirih letih, vendar pa še vedno nižja od rasti, zabeleženih v obdobju od leta 1997 do 2014.

Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so poleg starostnih upokojencev tudi prejemniki invalidskih, družinskih in vdovskih pokojnin, pa je bilo lani povprečno 620.459 na mesec ali 0,5 odstotka več kot leto prej. To je tretja najnižja rast v zadnjih 29 letih.

Na enega upokojenca je lani statistično prišlo 1,55 zavarovanca, v letu prej pa 1,52.

Povprečne starostne pokojnine se v primerjavi s povprečnimi plačami zmanjšujejo. Medtem ko je leta 2010 povprečna neto starostna pokojnina znašala skoraj 65 odstotkov povprečne neto plače, je bil ta delež lani le še 58-odstoten. Rast pokojnin so v zadnjem desetletju namreč pomembno zavrli različni varčevalni ukrepi od leta 2010 naprej. Kljub izrednim uskladitvam pokojnin nevrnjenih ostaja še 5,6 odstotka sredstev, ki bi morala biti izplačana, pa niso bila.

Državni proračun bo moral glede na finančni načrt pokojninskega zavoda letos za kritje razlike med prihodki in odhodki pokojninske blagajne zagotoviti nekaj manj kot 680 milijonov evrov. Ker pa se obeta rebalans finančnega načrta, bo ta številka verjetno višja.

V institucionalnem varstvu premalo prostora, pomoč na domu finančna obremenitev občin

Zaradi vse starejšega prebivalstva primanjkuje postelj v domovih za starejše. V Sloveniji je po podatkih Skupnosti socialnovarstvenih zavodov Slovenije 97 domov za starejše s skoraj 19.000 mesti. V domovih biva približno štiri odstotke starejših od 65 let. Na mesto v domu pa po njihovih podatkih čaka približno 12.600 starostnikov, medtem ko na seznamu skupnosti ni niti ene proste postelje.

Država sicer vse od leta 2007 ni zgradila nobenega javnega doma, ampak je s podelitvijo koncesij v tem obdobju omogočila, da je približno 2600 novih postelj več. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnost je sicer sredi junija objavilo javni razpis za podelitev koncesij za okvirno 1100 mest v institucionalnem varstvu. Vloge zbirajo do 1. oktobra.

Kritiki izpostavljajo, da domovi postajajo negovalne bolnišnice, saj starostniki, ki so odpuščeni iz bolnišnice, okrevajo v domu namesto v negovalni bolnišnici. Velika večina oskrbovancev je tudi popolnoma odvisnih od tuje pomoči.

Občine starostnikom pomagajo tudi v okviru pomoči na domu, ki jo izvajajo javni zavodi ali koncesionarji. Občine storitev sofinancirajo, v povprečju pokrivajo več kot 70 odstotkov stroškov. Povprečna cena storitve znaša med 5 in 6 evrov na uro, piše na vladnem spletišču.

Glede na analizo Inštituta RS za socialno varstvo so celotna sredstva za pomoč na domu (z oprostitvami) v letu 2018 skupaj znašala 25.330.396 evrov. Državne subvencije, ki so jih pridobili v 14 občinah, so znašale 52.819 evrov in so v primerjavi z letom poprej upadle. Uporabniki in zavezanci so v letu 2018 skupno plačali 6.053.757 evrov, kar je za 8,2 odstotka več kot v letu 2017.

Podatki za leto 2018 so kazali še, da bi najmanj 500 oseb potrebovalo večji obseg pomoči, izvajalci pomoči na domu pa so v letu 2018 zavrnili najmanj 192 oseb, ki bi bile do storitve upravičene. Na čakalnem seznamu pa je bilo 1090 oseb, kar je še enkrat več kot leto prej.

Posledice staranja prebivalstva tudi v zdravstveni blagajni

Posledice demografskih gibanj bo v razvojnem obdobju od leta 2020 do 2025 zelo intenzivno občutil tudi zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Javni izdatki za zdravstvo se bodo po njihovih napovedih namreč s 5,6 odstotka bruto družbenega proizvoda (BDP), kolikor so znašali leta 2016, v letu 2025 po osnovnem scenariju povečali na 6,1 odstotka BDP.

Največje povečanje javnih izdatkov za dolgotrajno oskrbo pa se po teh projekcijah pomika v obdobje po letu 2030. Takrat bo populacija starejših, ki se bo intenzivno upokojevala v obdobju od leta 2020 do 2030, dosegla in presegla starost 80 let.

Najbližje ustanovitev urada za demografijo

Vse našteto kaže, da je soočanje z izzivi nujno. Vlada Janeza Janše je sicer v koalicijsko pogodbo vpisala tri ključne projekte. Še najbližje je ustanovitev urada za demografijo, ki ga bo vodil minister brez listnice in bo imel sedež v Mariboru. Predsednica DeSUS Aleksandra Pivec je za STA pojasnila, da je odlok o ustanovitvi sklada v fazi vsebinskega usklajevanja in bo potrjen na eni od prihodnjih sej vlade. Na dnevnem redu današnje ga sicer ni.

Minister za zdravje Tomaž Gantar napoveduje tudi zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je napovedovalo že več vlad v preteklosti. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu, bodo predlog zakona po vladnih počitnicah oz. sredi avgusta posredovali koalicijskim partnerjem, konec avgusta pa predvidoma v javno razpravo. Vsebina predlaganih rešitev tako še ni znana, pričakovati pa je, da bo tudi to pot najtrši oreh finančni del oz. prispevek za dolgotrajno oskrbo.

Glede na dosedanje informacije nadgrajujejo obstoječe rešitve na področju institucionalnega varstva s ciljem, da so v središču uporabnikove potrebe. Stremeli naj bi tudi k čim večji aktivnosti uporabnika ter k čim širšemu krogu upravičencev do dolgotrajne oskrbe. Pozornost usmerjajo v uravnoteženost nudenja dolgotrajne oskrbe v institucijah in na domu.

Tretji projekt, ki je tudi že bil na agendi več vlad, a se politiki o njem ni uspelo poenotiti, pa je vzpostavitev demografskega sklada. Tudi v tej koaliciji bo, kot kaže, največji izziv uskladiti stališča o tem, kateri del državnega premoženja naj se vključi v sklad.