STA novice / Vlada ministrstvom naložila odlog nenujnih izdatkov (dopolnjeno)

Rebalans je potreben, ker epidemija covida-19 zahteva višji obseg proračunskih izdatkov. Za financiranje teh izdatkov zdaj vlada porablja prihranke, prerazporeditve z drugih postavk ter dodatne dolžniške vire financiranja, so po seji vlade sporočili s finančnega ministrstva.

Zgornja meja dovoljenih izdatkov državnega proračuna v letu 2020 je v skladu s proračunom, ki ga je DZ sprejel novembra lani, določena pri 10,36 milijarde evrov, prihodkov pa naj bi se v državno blagajno steklo 10,77 milijarde evrov.

A zaradi financiranja ukrepov ob epidemiji je že jasno, da proračun tega leta ne bo končal z presežkom, prav tako so na ministrstvu za finance danes zapisali, da za leto 2020 veljajo izredne okoliščine, ki dovoljujejo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ.

Bodo pa ministrstva v skladu z današnjim sklepom vlade pripravila nabor ukrepov za omejitev rasti oz. znižanje izdatkov. To naj bi po besedah ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka storila še v juliju, predlog rebalansa pa naj bi bil nato pripravljen do konca avgusta.

Minister za zdravje Tomaž Gantar kaj veliko možnosti za prihranke na svojem resorju ne vidi. "Zdravstvo samo ne razpolaga z zelo velikimi sredstvi, tako da velikih možnosti za prerazporeditve znotraj ministrstva nimamo," je dejal na novinarski konferenci, na kateri so predstavili aktualno stanje glede koronavirusa.

Je pa opozoril, da bo treba dodatna sredstva zagotoviti zdravstveni blagajni, in to tako zaradi posledic epidemije kot tudi zaradi nekaterih anomalij, ki so se nakopičile v zdravstvenem sistemu. To pa se mu zdi v času, ko se Slovenija sooča s padcem obsega bruto domačega proizvoda, zagotovo velik izziv.

Vendar pa je Gantar prepričan, da javnega zdravstvenega sistema brez teh dodatnih sredstev ne bo mogoče reševati. "In nenazadnje je za učinkovito odzivanje na epidemijo potreben finančno stabilen zdravstveni sistem," je dodal.

Ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju se zdi priprava rebalansa poseben izziv. "Že s prevzemom ministrstva v marcu sem dobil slabih 300 milijonov evrov manka na mojih proračunskih postavkah, drugi izziv pa je, da se je ob zdravstveni krizi pojavila tudi socialna kriza," je dejal.

Povečalo se je namreč število brezposelnih ter upravičencev do socialnih transferjev in drugih oblik pomoči, zato so se odhodki ministrstva povečali. "Vsekakor bomo v skladu z izhodišči za rebalans pregledali vse možnosti, kje je mogoče kakšne obveznosti morda prestaviti v naslednja leta," je dejal Cigler Kralj.

Da je treba pregledati odhodke, ki niso nujni, se strinja tudi Vizjak. "Učinki epidemije na prihodke države so ogromni in posledično se moramo odgovorno obnašati," je dejal. A hkrati je treba zagotoviti denar tudi za nekatere nujne zadeve, z njegovega področja denimo za upravljanje vodotokov.

Tako Cigler Kralj kot Vizjak sta spomnila na sredstva, ki so Sloveniji na voljo iz skupnega evropskega proračuna. "Zavedam se odgovornosti, da čim več tega denarja, ki bo na voljo usmerimo v pokritje stroškov, ki so nastali zaradi epidemije," je dejal minister za delo.

Na okoljskem ministrstvu bodo poskusili evropska sredstva izkoristiti za nujne investicije, zlasti v vodooskrbo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, varstvo pred visokimi vodami in ravnanje z odpadki, razmišljajo tudi o digitalizaciji prostorskih podatkov na enem mestu. "To pa pomeni manjši pritisk na integralna sredstva," je dejal Vizjak.

Vlada je danes sprejela tudi usmeritve za pripravo predloga sprememb proračuna za leto 2021 in predloga proračuna za leto 2022, ki ju mora v obravnavo v DZ poslati do 1. oktobra. Takrat je sicer pričakovati postopno okrevanje gospodarstva, ker pa še ne bo na ravni pred epidemiološko krizo, mora biti temu ustrezen po prepričanju vlade tudi pristop k pripravi obeh dokumentov.

Med prednostnimi nalogami v prihodnjih dveh letih vlada izpostavlja reforme in investicije na področju socialne in pokojninske zakonodaje, izboljšanje učinkovitosti v šolstvu in znanosti, sistemske ukrepe na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter investicije, ki bodo pripomogle k okrevanju in gospodarski rasti, odpiranju delovnih mest, produktivnosti ter okoljski in energetski politiki.