STA novice / Novela zakona o državnem svetu po mnenju vlade ni primerna za nadaljnjo obravnavo

Novelo zakona o DS so svetniki v DZ junija vložili že drugič, saj predlog novele januarja ni šel skozi parlamentarno sito. Tokratni dopolnjen predlog ureja področje pravnega varstva v postopku volitev v DS in v katerega so vključili večino mnenj parlamentarne zakonodajno-pravne službe.

V DS opozarjajo, da so spremembe zakona o DS nujne. Po ugotovitvi ustavnih sodnikov je v nasprotju z ustavo 50. člen zakona, ker ne omogoča pritožbe neizvoljenim kandidatom. Svetniki so s prvim predlogom, ki so ga vložili lani jeseni, tako želeli urediti volilni spor, v katerega DS ne bi bil neposredno vpleten, pa tudi sicer postopek volitev v DS, da bi s tem odpravili nekatere težave, do katerih prihaja v praksi.

V tokratnem predlogu tudi natančneje opredeljujejo, kdaj je mogoče vložiti tožbo na vrhovno sodišče in kdaj pritožbo na ustavno sodišče. Natančno določajo tudi, da se v naknadnem volilnem sporu izpodbija volilni izid in s tem izvolitev člana DS. Ob tem predlog zakona ureja tudi odnos med naknadnim volilnim sporom in morebitnim prenehanjem mandata člana DS, saj uspešno izpodbijanje volitev opredeli kot razlog prenehanja mandata.

Vlada pa je v svojem mnenju, ki so ga sprejeli na četrtkovi seji, ocenila, da ni ustrezno, da bi bilo ustavno sodišče določeno kot pritožbeno sodišče v zvezi z odločitvami vrhovnega sodišča. "Sistemsko ustrezna je opredelitev enega sodišča kot končnega razsodnika v volilnih sporih," so prepričani, zato bi bilo po njihovem mnenju ustrezno za volilnega sodnika v primerih volilnega spora glede volitev državnih svetnikov kot edinega določiti vrhovno sodišče, zoper odločitev katerega bi bila dopustna ustavna pritožba.

Glede na odločbo ustavnega sodišča, ki poudarja spoštovanja zahteve po čimprejšnji dokončni odločitvi v volilnih sporih, bi bilo za preučiti morebitno določitev krajšega roka za vložitev ustavne pritožbe, namreč 15 dni za primere, ko je vrhovno sodišče odločalo o volilnem sporu glede volitev članov DS, so še dodali na vladi. Glede postopka pred vrhovnim sodiščem pa bi bilo po njihovem mnenju smiselno skrajšati rok za dostavo dokumentacije vrhovnemu sodišču, da bi bil krajši od 15 dni.

Vlada prav tako meni, da bi bilo v zvezi s predlogom zakona treba opraviti posvetovanje s strokovnimi deležniki, med njimi zagotovo z vrhovnim sodiščem.

Po mnenju vlade bi bilo smiselno in primerno pripraviti sistemske rešitve za ureditev volilnega spora za vse vrste volitev, v prvi vrsti za volitve poslancev v DZ, pa tudi za lokalne volitve in volitve poslancev v Evropski parlament. Kot so pojasnili, k razmisleku o sistemski ureditvi napotuje tudi junijska odločba ustavnega sodišča, s katero so ugotovili neskladje členov o volilnem sporu v zakonu o lokalnih volitvah z ustavo. Proces bi terjal vključitev širšega kroga strokovnih deležnikov, so prepričani na vladi.

V svojem mnenju so zapisali tudi, da bi bilo v okviru priprave zakonskih sprememb treba opraviti dodatni razmislek o odpravi vzrokov, zaradi katerih sploh prihaja do vse večjega števila volilnih sporov in posledično vse bolj težavne izvedbe volitev v državni svet. Število volilnih sporov bi bilo po njihovem mnenju mogoče zmanjšati predvsem tako, da se v zakonu dodatno bolj jasno določi status interesnih oziroma poklicnih organizacij, način določitve števila elektorjev za posamezno interesno oziroma poklicno organizacijo, način določanja in dokazovanja članstva posamezne interesne oziroma poklicne organizacije pri določanju števila elektorjev ter da se bolj doreče razdelitev števila članov DS s področja t. i. funkcionalnih interesov.