STA novice / Ministrstvo po ureditvi s protikoronsko zakonodajo zavrnilo ponudnike za prevzem embalaže

Kot je ministrstvo objavilo na portalu javnih naročil, so v roku prejeli tri ponudbe, in sicer družbe Cerop, družb Kostak in Simbio ter družbe Plastkom. Vse tri so zavrnili, saj predmeta javnega naročila na način, kot je bila predvidena njegova izvedba, ne potrebujejo več.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je namreč junija podpisal 34 pogodb, s katerimi so se komunalna podjetja, izvajalci odvoza in obdelave ter država dogovorili o odvozu nakopičene odpadne embalaže. Vizjak se je problematike odpadne embalaže lotil s protikoronsko zakonodajo. Država je iskanje izvajalca odvoza in obdelave prepustila komunalnim podjetjem, strošek odvoza pa začasno prevzela na svoja pleča. Tako bo do konca leta.

Še letos naj bi sicer na ministrstvu pripravili spremembe zakona o varstvu okolja, s čimer bi zagotovili pravno podlago, da bodo družbe za ravnanje z odpadno embalažo prevzemale vso odpadno embalažo. Kot je danes poročal Dnevnik, je ministrstvo zakon že uskladilo in ga bo kmalu poslalo v javno obravnavo.

Kot izhaja iz besedila spremenjenega zakona, ki ga je pridobil časnik, se sicer ne obeta nov sistem ravnanja z odpadno embalažo, pač pa zgolj nekoliko prilagojen sistem, ki v Sloveniji velja že 13 let. V obrazložitvi sprememb so na ministrstvu po navedbah časnika med drugim navedli, da želijo "še bolj jasno določiti, da proizvajalci izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost, organizacijsko in praviloma v celoti tudi finančno odgovarjajo za ravnanje z vsemi odpadki, ki na območju Slovenije nastanejo iz izdelkov, za katere velja proizvajalčeva razširjena odgovornost".

Hkrati bo ministrstvo poslalo v postopek tudi povezano uredbo o ravnanju z odpadno embalažo. Ta predvideva, da proizvajalci ne bodo več zgolj plačevali stroškov ravnanja z odpadno embalažo, temveč bodo imeli finančno in organizacijsko obveznost glede zagotavljanja ravnanja z vso odpadno embalažo, ki nastane v Sloveniji.

Ministrstvo je v uredbi obveznost plačevanja embalažnine z zgolj tistih, ki dajejo na trg več kot 15.000 ton embalaže, razširilo na vse, ki dajejo embalažo na trg. Hkrati predlaga plačilo pavšalnega zneska za tiste proizvajalce, ki dajo na trg manj kot tono embalaže na leto.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo je zašel v težave, ker so si družbe za ravnanje z odpadno embalažo zakonska določila razlagala tako, da morajo poskrbeti le za toliko odpadne embalaže, za kolikor dobijo plačane embalažnine. Ker pa so to plačevali le zavezanci, ki so dali na trg več kot 15.000 ton embalaže, je vsako leto pri komunalah ostajala večja količina nepobrane embalaže.