STA novice / Vlada zagnala postopke za sklenitev socialnega sporazuma

Kot je razvidno iz dokumenta, ki ga je vlada na svoji spletni strani objavila ta teden, je bila lani med socialnimi partnerji v splošni razpravi na področjih minimalne plače, trga dela ter pokojninske in davčne zakonodaje večkrat izražena pobuda oz. potreba po širšem splošnem socialnem sporazumu ali področno usmerjenem razvojnem družbenem dogovoru.

"Socialni sporazum je ključni element socialnega dialoga, katerega osnovni namen je doseči soglasje med socialnimi partnerji o temeljnih ciljih in rešitvah sistemskih sprememb, ki jih pokriva socialni sporazum," poudarjajo vladni predstavniki.

Socialni sporazum 2021-2022 mora po njihovem mnenju vključevati ključne cilje in ukrepe s posameznega področja resornega ministrstva. Posamezna ministrstva morajo zato zdaj pripraviti kratek predlog vsebin, za katere ocenjujejo, da bi jih bilo treba urediti v socialnem sporazumu, hkrati pa se morajo opredeliti do predlogov socialnih partnerjev.

Ministrstva so sicer pri pripravi predloga vsebin zavezana izhodiščem za pripravo proračunov za prihodnji dve leti in prioritetam svojega delovnega področja.

Vlada načrtuje, da bodo pogajanja s socialnimi partnerji potekala do leta 2021 in da bodo imeli morebitni dogovori s socialnimi partnerji posledice na izvrševanje proračuna v drugem polletju prihodnjega leta.

Izhodišča za socialni sporazum posameznih ministrstev morajo biti kratka in jasna, brez zakonskih določb, saj bodo osnova za potrebne spremembe zakonodaje, vsebovati pa morajo tudi vsebinske reforme, "potrebne za vpeljavo sprememb in modernizacijo kot odgovor na izzive prihodnosti in za dosego celovitih smotrov družbenega razvoja". Prav tako morajo predvideti okvirno oceno finančnih posledic za vsako koledarsko leto.

Tako delodajalci kot sindikati se močno zavzemajo za sklenitev socialnega sporazuma, oblikovanje dokumenta pa se je doslej vedno kazalo kot zelo trd oreh. V času vlade Marjana Šarca oz. ministrice za delo Ksenije Klampfer ga denimo socialnim partnerjem ni uspelo uskladiti.

Slovenija je imela doslej pet socialnih sporazumov, zadnji, ki je bil podpisan za leti 2015 in 2016, pa se je obdržal manj kot leto dni.