STA novice / Za krizna nadomestila za brezposelnost manj kot četrtina predvidenih sredstev

Krizno nadomestilo za brezposelnost je predvidela novela prvega protikoronskega zakona, ki je bila v veljavi od 30. aprila. Gre za začasno denarno nadomestilo plače za osebe, ki so izgubile zaposlitev zaradi covida-19 po 13. marcu, pa sicer niso bile upravičene do denarnega nadomestila za brezposelnost po zakonu o urejanju trga dela.

Uveljavitev pravice do kriznega nadomestila za brezposelnost je bila možna od prvega dne brezposelnosti za obdobje trajanja začasnih ukrepov oziroma do konca maja, vlogo pa so lahko oddali le brezposelni, prijavljeni v evidenco zavoda za zaposlovanje.

Višina začasnega denarnega nadomestila plače je znašala 513,64 evra bruto oziroma okoli 400 evrov neto na mesec.

Kot so za STA pojasnili na zavodu, so začasno denarno nadomestilo za brezposelnost zaradi novega koronavirusa izplačali 954 ljudem, skupaj pa so za nadomestila odšteli nekaj več kot 907.000 evrov bruto.

Četudi je ukrep zaključen, ga še vedno izplačujejo, saj v nekaterih primerih ugodijo pritožbam, so dodali.

Skupen znesek izplačil za ta ukrep je bil precej nižji, kot je pričakovala vlada. Minister za delo Janez Cigler Kralj je namreč aprila ocenjeval, da bo do nadomestila upravičenih okoli 2500 ljudi, za ukrep pa je bilo predvidenih štiri milijone evrov.

V sindikatih, ki so bili glavni pobudniki te pomoči, so kljub temu zadovoljni. Kot je za STA dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, je "krizno nadomestilo doseglo svoj namen".

Ukrep je bil po njegovih besedah komplementaren ukrepu subvencioniranja nadomestila za čas čakanja na delo, ki naj bi preprečil izgubo čim večjega števila delovnih mest, če pa je do odpovedi vendarle prišlo, pa je v izrednih razmerah krizno nadomestilo zagotovilo varnostno socialno mrežo za širši krog delavcev, ki so izgubili zaposlitev.

Veliko število vlog je bilo sicer po njihovih informacijah zavrnjenih, je opozoril. V tej luči se jim "postavlja vprašanje, ali je bil ukrep ustrezno komuniciran z namenom informiranja potencialnih upravičencev in ostale javnosti". Koliko je bilo zavrnitev, na zavodu za STA niso povedali.

Glede na to, da krizno nadomestilo za brezposelnost ni več v veljavi, bo treba, tako Počivavšek, "v primeru poslabšanja situacije razmišljati o ponovni uvedbi takšnega ukrepa kot samostojnega ukrepa ali v kombinaciji z morebitnimi drugimi ukrepi, ki bi blažili situacijo na trgu dela in zagotavljali socialno varnost delavcem, ki bi izgubili zaposlitev".

Pri tem je treba imeti pred očmi ne le delavce, ki delajo po pogodbah o zaposlitvi, temveč tudi delavce, ki delajo po drugih pravnih podlagah in zaradi epidemije prav tako ne bi mogli več opravljati svojega dela in bi ostali brez prihodkov za preživetje, je sklenil.