STA novice / Slovencem v karanteni, ki so na Hrvaško odšli pred petkom, 80 odstotkov plače

Nadomestila plač delavcev v karanteni od uveljavitve zadnjega protikoronskega zakona 11. julija vnovič krije država, pri tem pa je višina po novem odvisna od vzroka za izdajo odločbe o karanteni.

Kot je razvidno iz pojasnila ministrstva za delo, ima delavec, ki se odpravi v državo na zelenem ali rumenem seznamu in mu je ob povratku v Slovenijo odrejena karantena, tako kot delavec, ki mora v karanteno zaradi stika z okuženo osebo izven opravljanja dela, pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov povprečne mesečne plače za poln delovni čas.

Cigler Kralj je v tej luči že v torek ob robu obiska Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) v Ljubljani poudaril, da je zakon, ko gre za Slovence, ki so šli na Hrvaško, preden je ta pristala na rdečem seznamu, in se od tam še niso vrnili oziroma bodo ob povratku pristali v karanteni, jasen. Upravičeni bodo do 80-odstotnega nadomestila, je potrdil.

Ob tem je spomnil, da je vlada prebivalce v skrbi za njihovo zdravje pravočasno pozvala k čimprejšnjemu povratku. "Mislim, da so se številni državljani, predvsem tisti, ki imajo obveznosti do svojih delodajalcev in morajo svoje otroke s 1. septembrom vključiti v šolo, odgovorno odločili in odzvali temu pozivu," je izpostavil.

Na vprašanje, ali se mu to, da se nekateri kljub temu niso vrnili, ne zdi neodgovorno, pa je odvrnil, da to težko komentira in "da smo v svobodni družbi". "K svobodi pa vedno spada tudi odgovornost za prevzem posledic, ki sledijo vsaki odločitvi," je dodal.

Na Hrvaškem naj bi bilo po torkovih ocenah še med 30.000 in 40.000 Slovencev.

Karantene bi lahko razjezile mnoge delodajalce, zato izvršni sekretar za pravna in sistemska vprašanja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko poudarja, da same po sebi ne sodijo med kršitve delovnih obveznosti.

Ob tem je v objavi na spletni strani ZSSS opozoril še, da lahko delavce, denimo zaradi predčasne vrnitve s Hrvaške, čakajo določeni stroški, ki jih morda ne bodo dobili povrnjenih. "Z vidika enakega obravnavanja delodajalcev in delavcev bi bilo korektno, da dobijo povrnjen vsaj del stroškov. Sedaj samo delodajalec ne nosi finančne škode, ker mu jo krije država, delavcu pa pripada vsaj 20 odstotkov nižje nadomestilo plače," je poudaril.

V zvezi s strahovi, da bi lahko kakšen zaposleni zaradi karantene izgubil delo, pa je izpostavil, "da lahko pred pristojnim sodiščem to odpoved tudi izpodbija". "Pri tem mora biti pozoren, da to stori v 30 dneh od dneva, ko je izvedel za kršitev pravice," je še navedel Zorko.