STA novice / Javna obravnava novega gradbenega zakona podaljšana do 10. septembra (dopolnjeno)

Ministrstvo je vlogo za podaljšanje tako prejel od Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Inženirske zbornice Slovenije ter od ene fizične osebe, "saj je gradbeni zakon najpomembnejši akt s področja graditve objektov in gre za obsežne predlagane spremembe", so STA povedali na ministrstvu.

Doslej so prejeli 21 pripomb oz. predlogov, in sicer dveh občin ter podjetij in fizičnih oseb.

Med predvidenimi novostmi je, da plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. Ta dolžnost naj bi se izpolnila pred prijavo začetka gradnje. Le pri spremembi namembnosti, kjer ni prijave začetka gradnje, se bo dokazilo predložilo v postopku izdaje uporabnega dovoljenja. Ostali pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja bodo ostali nespremenjeni.

Po osnutku bo lahko postopek izdaje gradbenega dovoljenja uveden brez priloženih dokazil o pravici graditi. Ker pa bo dokazilo o pravici graditi še naprej pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja, bodo morala biti dokazila predložena pred izdajo gradbenega dovoljenja.

Upravni organi bodo morali v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja upoštevati mnenja pristojnih organov in organizacij, ki nastopajo kot mnenjedajalci v postopku, saj so le-ti strokovno in pravno usposobljeni, da ugotavljajo skladnost predlagane gradnje s predpisi z njihovega delovnega področja, pravi ministrstvo. To bo veljalo tudi za ugotavljanje skladnosti gradnje s prostorskimi akti.

V primerih, ko bi mnenjedajalec presodil, da se nikakor ne strinja s predlagano gradnjo, bi lahko izdal o tem odločbo, zoper katero bi bila možna pritožba. "Rešitev je predlagana z namenom, da se investitorju zagotovi čim hitrejše uveljavljanje pravnega varstva v primeru, ko se z negativno odločitvijo mnenjedajalca ne strinja. Upravni organ lahko v primeru molka mnenjedajalca tudi sam odloči, enako kot obstoječi zakon že določa v primeru neusklajenih in nejasnih mnenj," pojasnjuje ministrstvo.

Ministrstvo bo po osnutku pristojno za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte, ki jih bo v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje investicij, kot strateške investicije določila vlada.

Deloma so dopolnjene določbe, ki se nanašajo na integralno dovoljenje, saj da je praksa pokazala možnost optimizacije postopka. V nekaterih primerih bo na željo investitorja mogoča izvedba postopka presoje vplivov na okolje za vse prostorsko in funkcionalno povezane objekte v celoti, pri čemer se bo odobritev gradnje lahko nanašala le na posamičen objekt.

Po vzoru zakona o ohranjanju narave je predvidena opredelitev sodelovanja nevladnih organizacij in določitev pogojev za njihov vstop v postopek izdaje integralnega dovoljenja.

Z zakonskimi spremembami naj bi olajšali dela, kot so zamenjava konstrukcijskih elementov ostrešja ter dograditev odprtih stopnišč in dvigal. Zanje bo namreč uveden pojem "manjša rekonstrukcija", ki naj bi premostil vrzel med vzdrževalnimi deli in rekonstrukcijo, za ta dela pa po osnutku ne bo treba pridobiti gradbenega dovoljenja, morali pa bodo sodelovati usposobljeni strokovnjaki, treba bo tudi vložiti prijavo začetka gradnje.

Po predlogu bodo razširili nabor začasnih objektov tudi na objekte, postavljene v primeru izrednih razmer (npr. v zvezi z epidemijo covida-19), predvidena je tudi možnost postavitve začasnih objektov za skladiščenje.

Predvideno je, da bo v primeru odstranitve objektov, ki se dotikajo sosednjih objektov, ponovno treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Za primere, ko je treba zaradi naravne in druge nesreče (npr. požara) poškodovan objekt čim prej sanirati, pa bodo uvedli možnost, da se vzpostavi prvotno stanje le na podlagi prijave začetka gradnje.

Po osnutku bo treba na občino prijaviti začetek gradnje enostavnih objektov. Znova bo tudi dovoljeno, kot je bilo do sprejema gradbenega zakona v letu 2017, da investitor na lastno odgovornost začne graditi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja, torej mu ne bo treba čakati na pravnomočnost dovoljenja.

Po osnutku bo uvedena prednostna obravnava v upravnih sporih in možnost zadržanja izvajanja v primerih, ko bi lahko prišlo do hujše škode za okolje, naravo in ljudi.

Novi zakon naj bi ohranil naloge nadzornika in projektanta, pri čemer pa naj bi odpravili nejasnost določanja vodje projekta.

Ohranil naj bi obveznost pridobivanja uporabnega dovoljenja za enostanovanjske hiše, bo pa ta postopek poenostavljen.

Legalizacija bo mogoča tudi za dele objekta. Omogočeno bo tudi lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (to so objekti, zgrajeni pred 1. januarjem 1998 v skladu z gradbenim dovoljenjem). Po osnutku se bo štelo, da imajo uporabno dovoljenje vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja pred 1. junijem 2018, zanje ni bil izrečen inšpekcijski ukrep in so evidentirane v katastru stavb.

Novi zakon bo glede na osnutek tudi upošteval sodbo ustavnega sodišča glede spoštovanja pravice do doma v inšpekcijskih postopkih.