STA novice / Osnutek dolgoročne podnebne strategije v javni obravnavi

Strategija s postavljenim podnebnim ciljem "zastavlja izziv in priložnost sektorjem", kot so promet, energetika, industrija, kmetijstvo, stavbe, odpadki ter raba zemljišč, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu. Postavlja tudi strateške sektorske cilje za leto 2050, ki naj bi jim posamični sektorji sledili in jih vgradili v sektorske dokumente in načrte.

Vizija strategije je, da bo Slovenija leta 2050 podnebno nevtralna in na podnebne spremembe odporna družba na temeljih trajnostnega razvoja. Učinkovito bo ravnala z energijo in naravnimi viri ob hkratnem ohranjanju visoke stopnje konkurenčnosti gospodarstva. Družba bo temeljila na ohranjeni naravi, krožnem gospodarstvu, obnovljivih in nizkoogljičnih virih energije, trajnostni mobilnosti, lokalno pridelani zdravi hrani.

Na vplive podnebnih sprememb bo postala prilagojena in odporna družba z visoko, kakovostjo in varnostjo življenja, ki izkorišča priložnosti v razmerah spremenjenega podnebja, nadalje navaja vizija. Prehod v podnebno nevtralno družbo bo vključujoč, upoštevana bodo načela podnebne pravičnosti. Stroški in koristi prehoda bodo porazdeljeni pravično, tudi najranljivejšim skupinam prebivalstva bo omogočeno izvajanje ukrepov blaženja in prilagajanja.

Konkretno naj bi si Slovenija s strategijo do sredine stoletja zastavila zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 80 do 90 odstotkov glede na leto 2005, hkrati pa izboljšanje ponorov. Po sektorjih bi se v prometu izpusti zmanjšali za od 90 do 99 odstotkov, enako v energetiki. V industriji je predvideno znižanje za od 80 do 87 odstotkov in pri ravnanju z odpadki za od 75 do 83 odstotkov. V široki rabi naj bi izpuste znižali za od 87 do 96 odstotkov, v kmetijstvu pa za od pet do 22 odstotkov.

"Za uspeh same strategije so najbolj pomembne zgodnje aktivnosti," med drugim navaja osnutek. Za obdobje do leta 2030 dokument sicer sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v strategiji razvoja Slovenije 2030, nacionalnem energetsko podnebnem načrtu, resoluciji o nacionalnem programu razvoja prometa za obdobje do leta 2030, resoluciji o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 in drugih sektorskih dokumentih.

Strategija nadgrajuje navedene dokumente in zastavlja vizijo, dolgoročne cilje do leta 2050 ter podaja usmeritve za njihovo doseganje. Jasno je tudi izražena namera, da Slovenija svoje cilje do leta 2030 zaostri in pred tem pripravi potrebne pogoje in ukrepe.

Na področju prilagajanja naj bi v Sloveniji, kot predvideva osnutek strategije, pripravili ocene ranljivosti. Po občinah naj bi jih dobili do leta 2021, leto kasneje naj bi sledile občinske strategije prilagajanja. Oceno ranljivosti po sektorjih naj bi medtem pripravili že letos, akcijski načrt ukrepov prilagajanja pa do leta 2022.

Pri enem od najbolj vročih vprašanj, vprašanju energetskih virov, se osnutek opira na nacionalni energetski in podnebni načrt. Ta do leta 2030 predvideva 60-odstotno zmanjšanje rabe premoga glede na leto 2005, natančna časovnica ukinitve rabe premoga pa naj bi bila sprejeta do leta 2021. Do leta 2027 naj bi padla odločitev o gradnji nove jedrske elektrarne, delež obnovljivih virov pa naj bi se do leta 2030 povečal na 43 odstotkov zlasti na račun sončnih elektrarn.

Za obdobje po 2030 predlog strategije izpostavlja širok nabor obnovljivih virov - med drugim sončno, vodno, geotermalno, vetrno energijo in energijo lesne biomase. Med opcijami izpostavlja izgradnjo novega bloka jedrske elektrarne ter elektrarne na biogene in sintetične pline.

V prometu osnutek do leta 2050 predvideva minimalne emisije, in sicer z učinkovitim javnim potniškim prometom, ki naj bi potekal s sodobnimi prevoznimi sredstvi. Vzpostavljeno naj bi bilo moderno železniško omrežje med mestnimi središči, ki bio omogočalo urejen, pogost in hiter železniški promet. V mestnih območjih bosta v prihodnje, tako osnutek, prevladujoči obliki mobilnosti kolesarjenje in pešačenje.

Ustrezno prostorsko načrtovanje in uporaba sodobnih tehnologij bosta zmanjšala potrebo po mobilnosti in uporabi osebnih motornih vozil. Tovorni promet bo v večji meri potekal po železnici. Prevozna sredstva bo v večini poganjala elektrika, dopolnjevali jo bodo obnovljivi ali sintetični plini, ki so nizkoogljični, še navaja predlog.

Dokument je pripravilo ministrstvo za okolje v sodelovanju z Inštitutom Jožef Stefan, Centrom za energetsko učinkovitost, Kmetijskim inštitutom Slovenije, Gozdarskim inštitutom Slovenije in podjetjem PNZ svetovanje, projektiranje. Strokovne podlage so bile pripravljene v sklopu projekta Life Podnebna pot 2050.