STA novice / Državni svetniki podprli predlog rebalansa proračuna

Glede visoke postavke sredstev tekoče rezerve pri ministrstvu za finance je bilo svetnikom pojasnjeno, da je od 1,033 milijarde evrov 953 milijonov evrov predvidenih za namene protikoronskih ukrepov, predvsem za namene financiranja ukrepa skrajšanega delovnega časa, dodatkov in preostalega zneska turističnih bonov, medtem ko 80 milijonov predstavlja previdnostno rezervo.

Po mnenju DS visok izpad DDV, ki se v zadnjem času normalizira in je po visokem padcu v prvih dveh mesecih epidemije in ukrepov, ki so sledili, po dinamiki ponovno primerljiv z enakim obdobjem preteklih let, predstavlja gospodarski problem. Ta zahteva hitre ukrepe, ki bodo vodili v povečano potrošnjo, gospodarsko rast, s tem pa tudi v ohranitev delovnih mest, so opozorili v DS.

Ugotovili so, da se z rebalansom kljub izrazitemu upadu prihodkov ne posega v proračune občin in višino povprečnine. Ocenili so tudi, da je predlagani rebalans odraz večjega posluha vlade za težave na področju lokalne samouprave. Ob relativno nizki stopnji zadolženosti občin, ki k javnemu dolgu prispevajo minimalen delež, DS pozitivno ocenjuje letošnji dvig omejitve splošne zadolžitve za dve odstotni točki, s čimer so občine dobile možnost dodatnega zadolževanja za izvajanje investicij.

V povezavi s financiranjem investicij v okviru aktualne in prihodnje finančne perspektive ter mehanizma EU za okrevanje in odpornost je DS opozoril na težave občin pri izvajanju investicijskih projektov, saj so v preteklosti več ali manj porabile finančne rezerve za financiranje zakonskih nalog in so zato nezmožne zagotavljati lastno finančno soudeležbo. DS pričakuje, da bodo občine prihodnje leto upravičene do sredstev za financiranje investicij v višini šestih odstotkov skupne primerne porabe. Pričakuje tudi, da bodo ukrepi na področju kohezijske politike dosegli svoj namen in pospešili črpanje EU sredstev v iztekajoči se finančni perspektivi.

DS pa je izrazil zaskrbljenost zaradi zmanjševanja sredstev za kulturo in šport, ki sta bili zaradi omejevalnih ukrepov najbolj prizadeti področji, zmanjšujejo se tudi sredstva za znanost. Vlada in resorna ministrstva so po oceni DS premalo ambiciozni v postavljanju trdnejših standardov pri doseganju strateških ciljev na področju znanosti in kulture. Premalo in prepočasi se odzivajo na predloge zaposlenih v kulturi ter ne upoštevajo specifike njihovega dela in ustvarjanja. Ob tem so v DS ocenili še, da vlada ne razume pomena kulture in znanosti za delovanje družbe in njenega vpliva na kakovost življenja državljanov.

Državni svet je zato pozval resorni ministrstvi za kulturo in znanost k razmisleku o možnosti, da je "lahko epidemija namesto razlog za zmanjšanje sredstev v rebalansu proračuna priložnost za drugačen fokus in odmik od podcenjujočega odnosa do kulture in znanosti ter za afirmativno spoznanje, da je vlaganje v kulturo in znanost investicija v prihodnost, ki ima multiplikativne in trajne učinke".