STA novice / Na DZ naslovljen nov poziv za notifikacijo ADP

Prvi poziv je skupina takrat 133 posameznikov na DZ naslovila že 12. maja 2015. V njem so pozvali, naj slovenski parlament "brez odlašanja" sprejme akt o notifikaciji Slovenije po Jugoslaviji glede državne pogodbe o obnovi neodvisne in demokratične Avstrije, kot se uradno imenuje ADP.

Podpisniki utemeljujejo, da je notifikacija ADP potrebna z državnopravnega vidika, saj si Slovenija šele z notifikacijo nasledstva v odnosu do Avstrije zagotovi enak položaj, kot ga je imela Jugoslavija. Ob tem navajajo stališče Avstrije, da Slovenija ni pravna naslednica Jugoslavije. Nasledstvo ADP je tako potrebno po mnenju podpisnikov notificirati tako zaradi mednarodnopravnega statusa Slovenije kot odgovornosti in skrbi za slovensko manjšino v Avstriji.

Dodajajo še, da je notifikacija ADP pomembna tudi z vrednostnega vidika in vidika potrjevanja nacionalne oziroma državne identitete in suverenosti Slovenije.

Za ponovni poziv so se podpisniki odločili po petih letih zaradi načrtovanih srečanj visokih predstavnikov Slovenije in Avstrije ob stoti obletnici koroškega plebiscita ter ob nedavni pobudi avstrijskega parlamenta za ustavno priznanje nemškogovoreče skupine v Sloveniji. Glavne uradne slovesnosti V Celovcu ob obeležitvi stote obletnice koroškega plebiscita se bosta predvidoma letos prvič udeležila predsednika obeh držav, Borut Pahor in Alexander Van der Bellen.

10. oktobra 1920 je na avstrijskem Koroškem v skladu z odločitvami pariške mirovne konference potekal plebiscit, ki je določil mejo med tedanjo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Zaradi rezultatov plebiscita je del slovenskega naroda dve leti po prvi svetovni vojni ostal v Avstriji.

ADP je bila podpisana 15. maja 1955. Pogodbo, ki je obnovila avstrijsko neodvisnost in državne meje, so pred 55 leti podpisali predstavniki zavezniških okupacijskih sil, takratni ameriški državni sekretar John F. Dulles, zunanji minister takratne Sovjetske zveze Vjačeslav Molotov, zunanji minister Velike Britanije Harold Macmillan, vodja francoske diplomacije Antoine Pinay, v imenu avstrijske vlade pa zunanji minister Leopold Figl. Originalni izvod ADP v nemščini kot depozitar sedaj hrani Rusija.

ADP je začela veljati 27. julija istega leta, ko je vseh pet omenjenih pogodbenic deponiralo ratifikacijske listine pri depozitarju, za katerega je bila izbrana takratna SZ. Avstrija je z ADP postala suverena država. Naknadno je poleg še nekaterih drugih držav k pogodbi pristopila tudi tedanja Jugoslavija.

Razprave o slovenski notifikaciji nasledstva ADP potekajo praktično vse od razglasitve samostojnosti leta 1991. Slovenska država se iz različnih razlogov za ta korak doslej ni odločila.

Avstrija sicer zavrača, da bi katera izmed novonastalih držav po koncu hladne vojne in razpadu komunističnih režimov na vzhodu Evrope lahko nasledila katero izmed originalnih podpisnic ADP ali tistih držav, ki so pristopile k ADP. Nasprotovala je tudi, ko se je za ta korak leta 2004 odločila Češka, vendar pa to ni spremenilo dejstva, da je Češka zdaj naslednica ADP.