STA novice / Veljavni in načrtovani ukrepi EU v boju proti terorizmu (tema)

Varnost je v prvi vrsti odgovornost članic EU. Na evropski ravni se v boju proti terorizmu osredotočajo na krepitev sodelovanja in usklajevanja. V nadaljevanju je navedenih nekaj veljavnih in načrtovanih ukrepov.

Evropski teroristični seznam

Po napadih v ZDA 11. septembra 2001 je decembra istega leta vzpostavila seznam oseb, skupin in podjetij, vpletenih v teroristična dejanja, proti katerim so uvedene sankcije, na primer zamrznitev premoženja.

Po terorističnem napadu v Madridu leta 2004 in napadu v Londonu leto pozneje je leta 2005 sprejela strategijo o boju proti terorizmu, ki se je osredotočila na štiri stebre: preprečevati, varovati, preganjati in odzivati se. Med drugim so članice leta 2005 dosegle dogovor o skupnih pravilih za hrambo telekomunikacijskih podatkov.

Koordinator EU za boj proti terorizmu

Le nekaj tednov po terorističnem napadu v Madridu 11. marca 2004 je unija vzpostavila tudi položaj koordinatorja za boj proti terorizmu. Prvi koordinator je bil Nizozemec Gijs de Vries, ki ga je leta 2007 nasledil Belgijec Gilles de Kerchove. Nizozemec je položaj zapustil po treh letih dela, uradno iz osebnih razlogov, neuradno pa naj bi bil njegov odhod povezan s poročilom o dejavnostih ameriške obveščevalne službe Cia v Evropi.

Direktiva o uporabi podatkov o letalskih potnikih - PNR

Po napadu na francoski satirični tednik Charlie Hebdo januarja 2015, ki še danes buri duhove v Franciji, se je unija zavezala k sprejetju močne in učinkovite direktive o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR) s trdnimi varovalkami za zavarovanje zasebnosti. Direktivo, predlagano leta 2011, je namreč Evropski parlament zavračal zaradi pomislekov, da ne zagotavljajo zadostne zaščite zasebnosti.

To namero je EU še potrdila po terorističnih napadih v Parizu novembra 2015. Dogovor o evropskem sistemu uporabe podatkov o letalskih potnikih, ki naj bi pomembno prispeval k učinkovitejšemu boju proti terorizmu, je nato potrdila spomladi 2016. Članice so morale direktivo v nacionalne zakonodaje prenesti do maja 2018.

Otežitev dostopa do orožja

V odziv na teroristične napade v Franciji je unija sprejela tudi sveženj ukrepov za otežitev dostopa do strelnega orožja v EU, članice pa so med drugim dosegle še dogovor o krepitvi nadzora na zunanji meji tudi za državljane unije.

Direktiva o boju proti terorizmu iz leta 2017

Leta 2017 je unija sprejela direktivo za boj proti terorizmu, ki je med drugim kriminalizirala priprave na teroristične napade, kot so potovanje v tujino z namenom vstopa v teroristično organizacijo in vrnitve v EU, novačenje za terorizem, usposabljanje za napade, javno spodbujanje terorizma ter neposredno ali posredno zagovarjanje terorizma. Opredelila je tudi zaščito žrtev terorizma. Članice so jo morale v nacionalni pravni red prenesti do 8. septembra 2018.

Krepitev boja proti financiranju terorizma in pranju denarja

Unija je v minulih letih že večkrat zaostrila ukrepe proti financiranju terorizma in pranju denarja. Junija 2017 je v EU začela veljati četrta evropska direktiva o preprečevanju pranja denarja, obenem pa je že potekala razprava o dodatni zaostritvi. Unija je nato pravila v boju proti financiranju terorizma znova zaostrila junija 2019.

Preprečevanje radikalizacije

Od leta 2011 v EU deluje mreža za krepitev osveščanja o radikalizaciji (RAN), v okviru katere deluje več kot 6000 strokovnjakov za preprečevanje nasilnega ekstremizma. V Bruslju so danes spomnili, da že nekaj časa velja tudi zakonodaja, v skladu s katero je treba v eni uri z interneta odstraniti teroristično vsebino.

Nova varnostna strategija za obdobje 2020-2025

Julija letos je komisija sprejela varnostno strategijo za obdobje 2020-2025. Ena od štirih prioritet je zaščita Evropejcev pred terorizmom in organiziranim kriminalom.

V prihodnjem letu načrtuje sprejetje novega načrta za boj proti terorizmu, ki vključuje dodatne ukrepe za preprečevanje radikalizacije in za okrepitev zaščite javnega prostora.

Komisija bo predlagala tudi posodobitev sodelovanja organov kazenskega pregona in krepitev mandata evropskega policijskega urada Europola, ki sicer po navedbah komisije od ponedeljka pomaga avstrijskim oblastem.

Decembra bo komisija predlagala tudi zakonodajo o digitalnih storitvah, ki bo vključevala elemente za boj proti radikalizaciji na internetu, so danes še spomnili v Bruslju.