STA novice / Osnutki pokrajinske zakonodaje pripravljeni, o njih najprej v sredo DS

Odločitev, da se projekt ustanavljanja pokrajin nadaljuje z razpravo na občinskih svetih, mora sicer potrdili še državni svet. O tem bo odločal na seji v sredo, a je glede na podporo nadaljevanju projekta na današnji skupni seji interesne skupine lokalnih interesov in komisije za lokalno samoupravo in regionalni razvoj takšno odločitev pričakovati.

Predsednik DS Alojz Kovšca je danes pojasnil, da bi v 90 dneh zbrali odzive občin, nato pa bi strokovna skupina pripravila končne predloge. S tem bi se delo DS v veliki meri končalo, presoja, ali je za ustanovitev pokrajin trenutek primeren ali ne, pa bi bila nato predmet posveta pri predsedniku republike in z vodstvi parlamentarnih strank.

Kot je dejal Brezovnik, je pri pripravi obsežnega gradiva, ki ima skoraj 400 strani besedila, sodelovalo prek 60 strokovnjakov. Izhajali so iz zakonskih predlogov ob poskusu ustanovitve pokrajin iz leta 2008, a so jih vsebinsko nadgradili, prilagodili trenutnim razmeram in dopolnili s celovitim pregledom pristojnosti in nalog.

Po predlogu strokovne skupine bi ustanovili deset pokrajin, Ljubljana in Maribor pa bi imela poseben status. Kot je pojasnil Brezovnik, so sledili kriteriju, da bi imela vsaka pokrajina vsaj 100.000 prebivalcev.

Prenos nalog na pokrajine bi potekal postopno do leta 2030. Vsako nalogo, ki bi se prenesla v pristojnost pokrajin, pa bi morali predhodno ovrednotiti in zanjo predvideti vir financiranja. Kot temeljna vira financiranja je strokovna skupina predvidela del dohodnine in davek na dohodek pravnih oseb, a bi lahko zakonodajalec za financiranje nalog in pristojnosti pokrajin določil tudi druge finančne vire, je pojasnil Brezovnik.

Ob začetku delovanja pokrajin, predvidoma 1. januarja 2023, bi za izvajanje pristojnosti pokrajin z ukinitvijo dvotirnega upravnega sistema in prezaposlitvijo zaposlenih iz upravnih enot in nekaterih drugih upravnih sistemov po Brezovnikovih besedah zadoščala prerazporeditev finančnih sredstev v višini 167 milijonov evrov.

Brezovnik pa tako glede na pripombe, ki so jih dobili v letu in pol, ko so pripravljali osnutek zakonodaje, kot tudi glede na izkušnje ob prejšnjih poskusih ustanavljanja pokrajin pričakuje, da bo tudi tokrat največ politične razprave o številu, obsegu in imenih pokrajin.

Svetniki so v razpravi na današnji seji strokovni skupini izrekli priznanje za opravljeno delo in soglašali, da na podlagi gradiva, ki ga je pripravila, steče javna razprava na občinskih svetih. A je bilo slišati tudi kar nekaj pomislekov glede predlagane teritorialne členitve.

Kovšca je poudaril, da je predlog delitve na pokrajine takšen, kot je, ker je bila želja ustvariti razvojni model, torej pokrajine, ki bodo sposobne razvoja. A je tudi sam ugotavljal, da so eno matematični modeli, drugo pa, kaj je politično možno. Najslabša rešitev pa bi bila po njegovih besedah tista, ki bi na koncu pripeljala do tega, da pokrajin ne bi ustanovili. A če bodo pokrajine izrazito asimetrične in bodo nekatere imele večjo razvojno, ekonomsko in demografsko sposobnost, druge pa ne bodo sposobne razvoja z istim tempom, smo si nakopali nove težave za prihodnost, je še posvaril.